Ena od tistih, ki bodo zaradi "reorganizacije in optimizacije" ostale brez bančne poslovalnice, je tudi občina Grad.
Slikovita 37,4 km2 velika občina na skrajnem severovzhodnem delu države bo s tem izgubo banke lahko dodala na že tako dolg seznam težav, ki jo pestijo.
Med večjimi težavami je padanje števila prebivalcev, ki se je po besedah župana Daniela Kalamara v zadnjih manj kot tridesetih leti iz 4.400 zmanjšalo na okoli 2.200 ljudi, občini pa je vse težje zagotavljati celo osnovni standard, kamor spada tudi bančna poslovalnica.
Občani so se sicer borili. Župan razpoloženje ob novici, da bo NLB varčevala prav pri njih, strne v besedo "ogorčenje".
"V enem popoldnevu smo pred kolegijem NLB zbrali 500 podpisov in jih poslali skupaj s protestnim pismom," opiše boj krajanov za "svojo banko". Pomagalo ni. Župana so sicer povabili na pogovor, a le zato, da so ga "postavili pred dejstvo", pravi.
Ukinitev poslovalnice v Gradu je težko primerjati z ukinitvijo poslovalnice v kakšnem mestu, kjer se bo treba zdaj sprehoditi pač kakšno ulico dlje. "Naslednja poslovalnica je oddaljena 30 kilometrov," pove župan. Kar je še posebej velika težava za starejše. "Za njih je to kot za nas pot v Ljubljano," je jasen župan.
In starejšim, ki običajno opravljajo bančne posle, vezane na pokojnino, socialne transferje in plačilo položnic, najbrž ne bo v veliko uteho niti sodoben bankomat, ki jim ga je obljubila NLB. Omogočal bo polaganje gotovine in plačevanje položnic.
Na občini so sicer poskušali v kraj pritegniti kakšno drugo banko. "Tri ali štiri. Ampak bankirjem je pomemben denar in povedali so, da če ni šlo NLB, očitno tudi njim ne bo," razlaga župan. Občane, ki so ostali brez poslovalnice je zato pozval, da račune prenesejo na Poštno banko Slovenije. Tudi zato, da ne bi "zgledu" NLB sledila še Pošta.
NLB sicer po svoje ostaja v Gradu. Za seboj bo namreč pustila prazno stavbo, ki je s svojimi trinajstimi leti njihova najmlajša gradnja v tem delu države. A tudi to ni bil argument za obstoj poslovalnice. Upravljanje z mrežo poslovalnic in upravljanje s stavbami sta v NLB namreč ločeni zadevi.
Sofinancirali bančno luknjo in ostali brez poslovalnice
Usodo občine Grad delijo tudi v koroški občini Vuzenica. Poslovalnica NLB je edina finančna ustanova v kraju, tudi tukaj pa pogovori z NLB, ki si je za zapiranje poslovalnic postavila jasne kriterije, od katerih ni odstopala, niso bili uspešni.
"Z upravo smo govorili dvakrat, pripravljeni smo bili sprejeti spremembe delovnega časa," pravi župan Franc Golob.
Ogorčeni krajani zdaj zbirajo še podpise pod peticijo, bankirje bo v nov razmislek skušalo prepričati društvo upokojencev, saj prav upokojenci predstavljajo največ od 1800 komitentov poslovalnice, ki je vrata v Vuzenici odprla pred 16 leti.
Glede na izkušnje iz drugih občin sicer dvomijo, da bodo uspešni. Jezi jih, ker so ukrepi tudi tokrat zadeli periferijo. "Tudi Vuzeničani so plačali za bančno luknjo," poudari župan.
So pa veseli, da jim bo ostal vsaj bankomat, ki ga bodo nadgradili. Ponekod nimajo takšne sreče, pravi župan, ki se sprašuje, kako je mogoče, da na območju, ki stavi na turizem, brez bankomata ostajajo v Ribnici na Pohorju pa tudi v Vuhredu.
KOMENTARJI (250)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.