Se bodo zlomili vozniki ali občina?

Sredi septembra, po koncu tedna mobilnosti v Ljubljani, je župan Zoran Janković zaprl del Slovenske ceste med Šubičevo in Gosposvetsko. Promet je dovoljen za avtobuse LPP in taksije ter za nekaj izjem z dovolilnicami. Vozniki, ki so se do zdaj vozili po Slovenski cesti, so se preusmerili na druge poti. Tako se je zelo povečalo število vozil na Bleiweisovi cesti in na Tivolski cesti, na Roški cesti ter na Masarykovi. Po uvedbi rumenega pasu na Celovški cesti in na Dunajski cesti v smeri proti mestnemu središču pa je postala gneča še večja. In če vozniki menijo, da je takšna prometna ureditev nemogoča, saj se je nekaterim pot podaljšala tudi za 20 minut, pa župan meni, da je bila odločitev dobra in dobro zamišljena.  "Spremenjeni prometni režim na Slovenski cesti, ki je za seboj potegnil tudi spremembe na Celovški in Dunajski cesti, je pokazal veliko več pozitivnih stvari, kot sem jih pričakoval. Mislil sem, da bo več nereda na cestah," pravi Janković, ki je še posebej navdušen nad rumenimi pasovi, zaradi katerih avtobusni promet teče bolj tekoče.

Ogrin: Vsa mesta so šla skozi podobne težave

Pritrjuje mu tudi Matej Ogrin, predavatelj geografije prometa na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predsednik okoljevarstvene nevladne organizacije Cipra, ki se na problematiko onesnaženosti zraka v Ljubljani dobro spozna. Ogrin ukrep občine pozdravlja in poudarja, da so bili takšni tudi predlogi pobude Civitas. Prav ti so po Ogrinovih besedah idejo zaprtja Slovenske ceste občini Ljubljana predstavili že leta 2002, a so se nad idejo na občini zgolj zgražali. Ogrin je vesel, da je šel razvoj te ideje v pravo smer in da je občina prisluhnila predlogom nevladnih organizacij. "To je trend urejanja prometa v vseh mestih, kjer dajo kaj na kakovost življenja v mestu," pravi Ogrin in dodaja, da se mestnih cest ne zapira zato, da se preusmerja promet na druge, pač pa da se zmanjša število motoriziranih poti v mesto. "In dokler se bomo Ljubljančani obnašali tako, da bomo razmišljali, če je ta zaprta, bom šel pač po drugi, toliko časa bo gneča."

Ogrin pojasnjuje, da je bila praksa v večini mest, da je bila prva dva ali tri mesece gneča, potem so se ljudje navadili in spremenili svoj način premikanja. Poudarja, da je na nas uporabnikih, da se odločimo, kako se bomo vozili. Je pač treba najti najboljšo rešitev in zanjo prevzeti odgovornost. In ko bomo to naredili, se bodo stvari uredile, je prepričan Ogrin.

Hkrati opozarja, da smo Slovenci eden najbolj motoriziranih narodov v Evropi. Verjame, da je vsak takšen ukrep boleč za narod, ki tudi na kratke relacije raje sede za volan, kot pa pešači ali kolesari. Vse skupaj primerja z odločitvijo za hujšanje. "Ko ti zdravnik reče, da si pretežek in da moraš shujšati, je prvih nekaj tednov ali celo nekaj mesecev zelo napornih. Če se zlomiš, ne boš nikoli več hujšal in boš še bolj jedel, če ti pa uspe prebroditi naporno obdobje, potem boš izkusil lepše in boljše življenje in boš ponosen nase. Nekaj takšnega je tudi pri prometu. Ko bodo Ljubljančani ugotovili, da se da medmestne poti prevoziti tudi kako drugače kot z avtom, potem bo tudi prometa manj na cesti," razmere orisuje Ogrin.

Poudarja, da Ljubljana s temi ukrepi in ureditvijo ni nič posebnega, posebna je le mogoče v tem, da zaostajamo za drugimi prestolnicami. Tudi drugje so bile začetne težave, a so se uredile in vse skupaj se je izkazalo za zelo pozitiven ukrep, pravi Ogrin. Meritve iz leta 2005 so namreč pokazale, da je mestni koridor Slovenske ceste, Aškerčeve ceste in Poljanske ceste daleč najbolj onesnažen, in sicer kar 100 odstotkov več kot bi smel biti, opozarja Ogrin. Letos so meritve ponovili in na rezultate še čakajo. Opozarja, da je občina sprejela ukrepe, kako to urediti, zdaj je pa na nas voznikih, da se sami odločimo, kako, kje in kdaj se bomo vozili. Vožnja z avtobusom je veliko bolj ekološka, še posebej, če je avtobus poln, opozarja Ogrin in dodaja, da občina zbira sredstva, da bo vozni park zamenjala z ekološkimi avtobusi, kar bo zagotovo še dodatni plus. Problem onesnaženja v mestih niso industrija in kurišča, pač pa predvsem promet. "Ne vem, kaj bo. Lahko, da se bodo gospodje v mestu zlomili in nazaj odprli promet. Upam, da se to ne bo zgodilo."

Janković zavrača očitke, da gre za nepremišljen ukrep

Ljubljanski župan Janković je na sredini novinarski konferenci zavrnil očitke nekaterih strokovnjakov za avtomobilizem, češ da je bila sprememba prometnega režima narejena preuranjeno in brez pravih analiz. "Prepričan sem, da je ta ureditev dobra, dobro zamišljena." Alternativo vožnji z avtom vidi predvsem v avtobusih. Teh bo po njegovih besedah vedno več, predvsem okolju prijaznih avtobusov. Prav tako opozarja, da se še premalo ljudi odloča za možnost P + R (parkiraj in se pelji).

Prav to je eden od očitkov nasprotnikov rumenega pasu in zaprtja Slovenske ceste. Teh parkirišč je za količino uporabnikov, ki vsakodnevno prihajajo v Ljubljano, absolutno premalo. Občino zato pozivajo, naj ukrepa in poskrbi za ustrezno infrastrukturo. Župan v zagovor navaja, da bodo podaljšali linijo mestnega prometa vse do Domžal, kar bo po njegovi oceni precej pomagalo.

Eni za, drugi proti – vedno je tako

Tako kot na mnogih področjih se tudi glede prometne ureditve krešejo različna mnenja. Ljubljana sicer z zamudo sledi praksi drugih evropskih prestolnic, opozarja Ogrin. Trend je v zagotavljanju večje kakovosti življenja v mestih in okoljski vidik je le eden od mnogih.

Na drugi strani pa so glasni tisti, ki Jankoviću očitajo, da na ta način zgolj polni avtobuse. Opozarjajo, da si je občina s spremembo prometne ureditve zadala cilj, da zmanjša število vozil v mestu, a je za zdaj vse skupaj videti bolj kot preusmeritev gneče na druge lokacije.

Tako je na račun uvedbe rumenih pasov na vpadnicah kritičen strokovnjak za prometni inženiring Peter Lipar s Prometnotehniškega inštituta. Vpadnica v mesto bi morala to tudi biti, opozarja Lipar. "To pomeni široko, pregledno in "popolno" cesto, ki bi vsem udeležencem v prometu nudila zadovoljiv nivo uslug." Če za vse udeležence ni prostora, potem imajo vsekakor prednost pešci in kolesarji, vendar potem to ni več vpadnica, opozarja Lipar in dodaja, "da je za vpadnico pač potrebno zagotoviti zadostni prostor. in tudi žrtvovati nekaj dodatne zemlje ali hiš."

"Če bi hotel iskati bolj smiselne rešitve, potem bi vsekakor moral priznati, da bi za njih porabili mnogo več denarja, kot pa ga je bilo treba za to količino rumene barve," pravi Lipar. "Ti sprejeti ukrepi se bodo morda v bodočnosti lahko izkazali kot pozitivni, vendar le, če bo dokazano, da se z javnim prevozom vozi mnogo več potnikov in da so potovalni časi avtobusov krajši in da vozijo točno po predvidenem voznem redu."

Vsak nosi svoj del odgovornosti

Premišljena ali ne, odločitev je bila sprejeta in na nas voznikih je, da si v novo nastalih razmerah najdemo najugodnejšo rešitev. Nekateri se bodo preusmerili na avtobus, ki zaradi uvedbe rumenih pasov vozi bolj tekoče, spet drugi se bodo peljali s kolesom, ki se kaže še kot najhitrejše, najcenejše, najbolj ekološko in najbolj zdravo prevozno sredstvo. A še vedno je nekaj takšnih, ki potnike v vozilu na poti do končne destinacije odlagajo na različnih lokacijah. Vsi ti bodo pač morali potrpeti še nekaj časa, da se zadeve uredijo. In če bo potem stoječega prometa manj, bodo zadovoljni tudi ti, še posebej, ker bo s tem tudi manj onesnaženja. Za to si namreč moramo prizadevati vsi.