"Že v času, ko nisem mislil na kandidaturo za predsednika republike, zlasti pa v času, ko sem kandidiral za ta položaj, sem večkrat javno in izrecno povedal, da kot morebitni novi predsednik ne bom pozival funkcionarjev, ki bodo predmet obravnave ali odločitev organov pravne države, da odstopijo ali ostanejo na svojem položaju." Tako je predsednik Borut Pahor v pismu pojasnil, zakaj kljub razvoju dogodkov v zadnjem tednu in pol nikogar ni pozval k odstopu.
Dodal je, da je to njegovo stališče javnosti znano že dlje časa in "torej ni plod take ali drugačne politične pristranskosti ali odvisnosti od kogar koli", ampak je skladno s tem, kar sam razume kot primerno ravnanje predsednika države.
"Prvič, institucije pravne države za svojo avtoriteto ne potrebujejo in ne smejo potrebovati avtoritete predsednika republike. Šele s tem dosežejo svojo potrebno moč, ki jim jo pripisuje ustavni red. Drugič, če naj ima predsednik republike moralno moč in celo dolžnost (vsekakor nima pristojnosti), da funkcionarje poziva k odstopu, ima s tem enako moč, da jih pozove k temu, da na položaju ostanejo. To je tista diskrecija, ki je pri svojem ravnanju kot predsednik republike ne želim in ne smem imeti. In tretjič, funkcionarji, ki opravljamo pomembne dolžnosti, sprejemamo odločitve, ki odločajo o usodi stotisočev meščanov, dveh milijonov državljanov, kot člani Evropskega sveta pa sovplivamo na odločitve, ki zadevajo usodo pol milijarde Evropejcev. Sprejemamo zelo težke odločitve. Od nas se pričakuje, da se bomo znali odločiti tudi, ko gre za nas same, za našo lastno usodo v primeru, ko smo predmet obravnave ali odločitev ustanov pravne države," je še zapisal.
Pahor se je s pismom odzval na poziv predsednika Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Janeza Stanovnika, naj "v razmerah velikega vznemirjenja v slovenski javnosti in družbi, ko se dogaja vrsta nepravilnosti in neustavnosti, zastavi ''neodvisnost predsedniške funkcije za ustavno urejanje nastalega položaja".
KOMENTARJI (217)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.