Danes goduje krščanski svetnik Miklavž ali Nikolaj. V četrtem stoletju je bil škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji. Marsikje njegov god razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti, saj se z materialnimi darovi spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok.
Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu oče in mama zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.
Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah. Nikolaja imajo za svojega zavetnika tudi mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Tudi ljubljanska stolnica ob Ljubljanici, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev.
V prejšnjem stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega goda. Tako so v četrtek v več krajih po Sloveniji potekala miklavževanja, v Ljubljani pa ta teden na Prešernovemu trgu poteka tudi Miklavžev sejem.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.