Britanski strokovnjaki svarijo, da nas čaka zelo naporna sezona, kar zadeva vsebnost alergogenega cvetnega prahu v zraku. Kriva naj bi bila dolga zima oziroma pozna pomlad, zaradi katere se je cvetenje določenih alergenih drevesnih vrst zavleklo v marec in april. Kot opozarja strokovnjakinja Andreja Kofol Seliger z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), so minuli teden kar naenkrat zaznali zelo visoko koncentracijo peloda v Sloveniji. Jelša je začela cveteti z enomesečno zamudo in je praktično ujela zelo alergeno brezo, katere cvetenje je na vrhuncu. Če je prehod iz zime v pomlad postopen in pravočasen, se cvetenje alergogenih drevesnih vrst porazdeli, opozarja Kofol Seligerjeva.

Tako pa je za nami zelo obremenilen teden, zato se ne čudite, če vas srbijo oči, vam teče iz nosa, zaradi nenehnega kihanja pa vas boli glava. Glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu breze in gabra se je že začela, v Primorju pa se končuje sezona cipresovk, ki so letos nadpovprečno cvetele. "Poleg breze je letos zelo veliko tudi cvetnega prahu jesena, ki z oljko ustvarja navzkrižno reakcijo. Močno cveti tudi brest," opozarja Kofol Seligerjeva. To pojasnjuje, da imajo te dni lahko težave s senenim nahodom tudi tisti, ki jih običajno nimajo, saj gre res za neobičajno visoke koncentracije peloda v zraku.
Britanski strokovnjak opozarja, da bo letos cvetenje dreves, ki se je začelo kak mesec pozneje od običajnega, ujelo cvetenje trav, kar naj bi se ponekod že zgodilo. Vrhunec tega "dvojnega" cvetenja se pričakuje v maju, ponekod pa lahko traja tudi še junija. "Ko bo cvetenje breze šele začelo pojenjati, bodo nekatere trave že začele cveteti," pravi strokovnjakinja IVZ.

Seneni nahod, ki mu pravimo tudi sezonski alergijski rinitis, povzroča alergija na pelod, ki je v zraku med cvetenjem rastlin. Alergija najbolj prizadene zgornja dihala in oči. Intenzivnost in trajanje bolezni sta odvisna od tega, na kakšen cvetni prah je oseba alergična, kolikšna je količina cvetnega prahu v kubičnem metru zraka in kakšne so trenutne vremenske razmere. Na sproščanje in količino cvetnega prahu vplivajo veter, dež in sončna pripeka. Rastline sproščajo cvetni prah že zgodaj zjutraj. V sončnem vremenu se odpre več cvetov, zato količina peloda v zraku narašča. Najvišja koncentracija cvetnega prahu v zraku je zgodaj zvečer.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.