Kot smo pisali pred časom, Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu odloča o sporu med bosanskim Filmskim centrom Sarajevo in hrvaškim režiserjem črnogorskih korenin Veljkom Bulajićem. Direktor filmskega centra Adis Bakrač trdi, da je film bosansko-hercegovski, saj je bil posnet v Bosni in Hercegovini, a Bulajić se ne strinja. ''Hrvaška bo kot članica EU zaščitila pravice svoje nacionalne kinematografije in njenih avtorjev,'' je po pisanju dnevnik.hr dejal Bulajić, ki trdi, da je bilo 87 odstotkov ljudi, ki so sodelovali pri snemanju filma, Hrvatov. "Režiser, scenarist, scenograf ... vsa najbolj odgovorna mesta na snemanju filma so zasedali Hrvati. Povsod v svetu Bitko na Neretvi obravnavajo kot hrvaški avtorski film. Moram spomniti ljudi iz Filmskega centra Sarajevo, da je vojno kulturno ministrstvo v Mostarju popolnoma zunaj zakonskih okvirjev predalo pravice kdo ve komu, resnico o tem pa bo ugotovilo sodišče v Strasbourgu," pojasnjuje Bulajić.
V ozadju so seveda pravice pri prodaji filma, Filmski center Sarajevo pa trdi, da Bulajić te pravice prodaja nelegalno. ''Glede tega spora je povsem jasno, da so glavna tema lastniški odnosi in vprašanje uporabe teh filmov, še bolj pomembno dostopnost teh filmov. To na nek način ni rečeno,'' je za hrvaško Novo TV povedal direktor Hrvaškega avdiovizualnega centra Hrvoje Hribar.
Bulajić, sicer znani jugoslovanski režiser, kot vzrok za sodno bitko navaja tudi slabo kakovost posnetkov. ''Zakaj sem krenil v to? Že dvakrat, trikrat so prikazovali izredno slabe kopije Bitke na Neretvi. Regularni lastniki pravic niso uspeli modernizirati in osvežiti kopij, pa čeprav so z redistribucijo zaslužili na tisoče evrov," je zaključil. Spor poteka tudi okrog drugih filmov, med drugim Kozare.
Iz Filmskega centra Sarajevo so sicer sporočili, da Bitko na Neretvi zadnji dve leti obnavljajo, tako da naj bi bil film kmalu na ogled tudi v sodobni HD tehniki.
Dvakrat porušili isti most – brez učinka
Bitka na Neretvi je največji vojaško-zgodovinski spektakel, ki so ga posneli na prostoru nekdanje Jugoslavije. V filmu, nominiranem za tujejezičnega oskarja, so zaigrali številni jugoslovanski igralci (Boris Dvornik, Lojze Rozman, Bata Živojinović, Ljubiša Samardžić), kot tudi zvezdniki iz tujine, kot so Sergej Bondarčuk, Yul Brynner, Anthony Dawson, Orson Welles in Franco Nero. V njem je sodeloval bataljon 10.000 pripadnikov nekdanje jugoslovanske vojne, med 18-mesečnim snemanjem so uničili štiri za to zgrajene vasi in utrdbo, kar dvakrat pa so razstrelili obstoječi železniški most. Režiser Bulajić se je namreč odločil, da namesto snemanja v studiu razstrelijo obstoječi železniški most nad rekama Neretvo in Jablanico, to pa je opravičil s tem, da bo porušeni most turistična atrakcija. Ko so most porušili prvič, se je tako močno kadilo, da so bili posnetki neuporabni. Most so zgradili še enkrat in ga znova uničili, a na filmskem traku spet ni bilo tistega, kar je pričakoval režiser. Nazadnje so rušenje posneli s pomočjo manjše replike mostu, in sicer v studiu v Pragi.
Bitko na Neretvi je financiralo 58 državnih podjetij, ki naj bi prispevala uradno štiri in pol, po ameriških ocenah pa 12 milijonov dolarjev (z upoštevanjem inflacije bi tak film danes stal okrog 70 milijonov dolarjev).
Temu primerna je bila tudi premiera, ki je potekala 29. novembra leta 1969 v Sarajevu. Ob Titu sta si jo ogledala Sofia Loren in Omar Šarif, plakat pa je prispeval znameniti španski umetnik Pablo Picasso.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.