Več kot 200 ljudi se bo izobraževalo za poklic gozdarja in sekača

V program usposabljanja gozdarjev in sekačev, pomemben v luči sodelovanja pri odpravljanju posledic nedavne ledene ujme, se bo vključilo vsaj 234 brezposelnih, so sporočili z Zavoda RS za zaposlovanje. Brezposelni bodo tako lahko pridobili certifikat NPK, ki jim bo omogočil zaposlitev pri vseh izvajalcih, ki opravljajo sečnjo lesa.

Zavod za zaposlovanje je pogodbo za izvajanje progama gozdar/sekač kot pripravo za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna sklenil že lani. Kot so pojasnili na zavodu, se lahko vanj vključijo brezposelne osebe s končano osnovnošolsko obveznostjo, ki opravijo ustrezen zdravniški pregled in izrazijo interes za opravljanje tovrstnega dela. Program traja 80 ur, od tega je 60 ur praktičnega dela. Šola zagotavlja tudi brezplačno izposojo potrebne zaščitne opreme.

Več ukrepov zaradi ledene ujme

V okviru pred dnevi sprejetega interventnega zakona za odpravo posledic ledene ujme so sicer predvideni trije ukrepi. Poleg že omenjenega usposabljanja za gozdarje in sekače se bodo v okviru javnih del izvajali tudi sečnja lesa, pomoč pri čiščenju gozda, vzdrževanje gozdnih cest, čiščenje vodotokov in podobna dela.

Zakon določa tudi poseben program za subvencioniranje zaposlitve za opravljanje del v gozdovih in urejanje vodotokov ter kadrovsko okrepitev izvajalcev odprave posledic žleda na Zavodu za gozdove Slovenije, Agenciji RS za okolje ter Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Brezposelne osebe, ki bi se želele vključiti v katerega od navedenih programov po interventnem zakonu, naj o tem po elektronski pošti, po telefonu oz. osebno obvestijo svojega svetovalca zaposlitve na uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer so prijavljeni, so pozvali na zavodu.

Zavod je v zvezi s sodelovanjem brezposelnih v vabilih, povezanih s sanacijo posledic ledene ujme, minuli teden ocenil, da bi se lahko v program gozdni sekač vključilo najmanj 300 brezposelnih, v javna dela okoli 1000 brezposelnih oseb, okoli 500 oseb pa naj bi se zaposlilo s pomočjo subvencije pri delodajalcu. Poleg tega interventni zakon omogoča dodatne možnosti za zaposlitev pri drugih izvajalcih, so še poudarili na zavodu.

Samo iz Ljubljane so odpeljali 13.500 kubičnih metrov vejevja

V okviru sanacije škode po vremenski ujmi so na območju ljubljanske občine do sedaj odstranili 13.500 kubičnih metrov vejevja in 500 kubičnih metrov hlodovine, hlodi v gozdovih pa na odvoz še čakajo. Na delu je osem ekip, ki so trenutno na območju Viča, Murgel in Šiške, nato pa sledi Bežigrad. Središče mesta je že očiščeno. Park Tivoli bodo ekipe očistile ta teden, večina poti na Grajski grič pa je z izjemo Študentske poti že urejenih, je na novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića povedal vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik. Po njegovih besedah so ekipe začele sproščati tudi poti na Rožniku.

Sanacija škode na urbanem območju ljubljanske občine bo predvidoma zaključena do sredine aprila, grajski hrib bodo očistili do maja, parkovni gozd pa do konca jeseni. V okviru sanacije bodo na novo zasadili med 170 in 200 dreves ter s tem nadomestili tista, ki jih je žled popolnoma uničil. Odpravljajo tudi napake na javni razsvetljavi, in sicer so do sedaj izvedli 80 odstotkov del.

Polutnik je občane ponovno pozval, naj spremljajo terminski načrt čiščenja in takrat, ko bodo ekipe v njihovi okolici, odložijo obrezane veje na pločnik ali drugo javno površino. Porezano drevje lahko občani sicer tudi sami odpeljejo v zbirne centre na Barju in Povšetovi ulici ter na deponije podjetij Tisa ter Hoja.
Janković je na novinarski konferenci povedal, da preverjajo tudi 15 hiš, ki so škodo utrpele zaradi poplav, ki so sledile vremenski ujmi. Pojasnil je, da bodo verjetno predlagali, da pomagajo lastnikom objektov, ki imajo gradbeno dovoljenje enako kot v času poplav leta 2010.

Na vprašanje o sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov na območju Ljubljane je Janković odgovoril, da se bodo lastniki med seboj dogovorili o tem, kaj pri sanaciji pričakujejo od občine. Spregovoril je tudi o škodi po vremenski ujmi, ki so jo prejšnji teden ocenili na nekaj več kot milijon evrov. Janković je pojasnil, da je številka sedaj mnogo višja, vendar bodo informacije o tem dali po koncu ocenjevanja in meritev škode.

Gozdarska inšpekcija predlaga

Na Gozdarski inšpekciji Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje opozarjajo, da je potrebno pri sanaciji upoštevati predpise. Nekaj od teh so izpostavili. Kot pravijo zakon o gozdovih določa, da dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči. Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, ki jih določa Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih in Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) ter Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu. Registrirani izvajalci morajo biti strokovno usposobljeni, usposobljeni za varno in zdravo delo delavca, uporabljati morajo varno delovno opremo, ki mora biti pregledana in preizkušena, uporabljati pa morajo tudi predpisano osebno varovalno opremo.

Vsi, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti izvajanja del v gozdovih, morajo pred začetkom izvajanja dela v gozdovih pristojni gozdarski inšpekciji predložiti dokazila o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo.

Po Zakonu o gozdovih ima gozdarska inšpekcija pravico in dolžnost, da preveri, ali izvajalci izpolnjujejo pogoje za opravljanje del v gozdu.

Lastniki gozda, ki niso registrirani izvajalci gozdarskih dejavnosti, jim ni potrebno izpolnjevati pogojev glede strokovne usposobljenosti in niti usposobljenosti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu za izvajanje del v lastnem gozdu. Izjema glede določil usposobljenosti za varno in zdravo dela delavcev so tisti lastniki gozdov, ki so samozaposleni kot kmetje ali pa so kmetje delodajalci. Ti morajo imeti izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja in se držati načina in ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki so določeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Globe zagrožene zaradi kršenja določb Zakona o zdravju in varnosti pri delu so visoke.

"Opozarjamo pa, da je delo v gozdu nevarno že ob običajnih okoliščinah, še toliko bolj ob žledolomu," pravijo. Tudi zato Zavod za gozdove Slovenije organizira tečaje za varno delo v gozdu za lastnike gozdov. Termini različnih tečajev so objavljeni na spletnih straneh ZGS. Lastnikom gozdov, ki niso vešči dela v takih razmerah in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujejo.