'Z nekaj prilagoditvami bi se lahko s segrevanjem ozračja tudi okoristili'

31. marca bo objavljeno novo poročilo ZN glede klimatskih sprememb, ki pa je po mnenju enega od avtorjev poročila preveč alarmantno. Eden od 70 avtorjev poročila nizozemski profesor ekonomije na univerzi v Sussexu Richard Tol je spregovoril za Reuters in pojasnil, zakaj se distancira od raziskave. "Vsebina poročila je veliko preveč alarmantna," opozarja Tol, ki se te dni mudi na Japonskem, kjer predstavniki vlad in znanstveniki pripravljajo zaključne ugotovitve poročila o klimatskih spremembah.

V poročilu ZN strokovnjaki opozarjajo, da bo zaradi globalnega segrevanja močno okrnjena oskrba prebivalstva s hrano, nižja bo gospodarska rast, prav tako globalno segrevanje že povzroča nepopravljivo škodo koralnim grebenom na arktičnem območju.

Prvi izsledki poročila, ki so prišli v javnost še pred uradno predstavitvijo, nakazujejo, da bo ogretje našega ozračja za 2,5 stopinj Celzija (glede na temperaturo ozračja v času pred industrializacijo) povzročilo na svetovni ravni za 0,2 do 2 odstotka manj prihodkov iz gospodarstva.

Tol je prepričan, da je poročilo preveč zastrašujoče. Po njegovem mnenju, so v poročilu Združenih narodov (ZN) bistveno preveč izpostavljene nevarnosti in škodljivosti globalnega segrevanja, kot pa priložnosti, da se prilagodimo in s tem tudi okoristimo. Končno poročilo vsebuje kar 139 opozoril in le 8 priložnosti, navaja Reuters. Kot izpostavlja Tol, bi lahko kmetje gojili povsem nove vrste zelenjave, če bi se na njihovem območju ozračje segrelo, postalo bolj vlažno ali pa bolj suho. "Pač bi se morali razmeram prilagoditi. Kmetje niso neumni in so prilagodljivi," je prepričan Tol. Prav tako opozarja, da so iz poročila izvzeli ekonomske učinke in prednosti, ki bi jih prinašalo blago segrevanje ozračja. Bolj mile zime pomenijo manj smrti med starejšimi, prav tako prispevajo k podaljševanju obdobja rasti pridelkov in s tem k hitrejši rasti, je prepričan Tol. "Povsem očitno je, da obstajajo tudi pozitivni učinki klimatskih sprememb, čeprav nam ne pustijo, da bi o njih govorili na glas," je bil glede dela v skupini kritičen Tol, ki se zave, da se mnogi od znanstvenikov ne strinjajo z njegovim prepričanjem.

Nasprotniki so seveda prav tako glasni. Opozarjajo, da Tol pretirava glede morebitnih pozitivnih učinkov globalnega segrevanja. "Izmed 19 študij, ki jih je Tol nadziral, le ena kaže na morebitne pozitivne učinke segrevanja ozračja. In še to je napisal on sam," pravi Bob Ward z londonske šole za ekonomijo.

ZN opozarjajo, da je poročilo skupno stališče skupine znanstvenikov in ne stališče posameznika. Kot pojasnjujejo, jih je Tol že septembra opozoril, da se umika iz skupine. Na Japonsko so ga povabili, da pomaga pri oblikovanju sklepnih ugotovitev, saj je eden vodilnih avtorjev poglavja o ekonomskih posledicah globalnega segrevanja.

Tol, ki je že večkrat zagovarjal nasprotno stališče in opozarjal, da globalno segrevanje prinaša tudi pozitivne učinke, svojega izstopa iz skupine ni medijsko oznanil vse do sedaj. Mnogi mu tako očitajo, da je preračunljivec, ki v ključnem trenutku zgolj išče medijsko pozornost.

To ni prvič, da je iz skupine znanstvenikov izstopil kateri od vodilnejših članov. Tik pred objavo poročila leta 2007 je izstopil ameriški meteorolog Richard Landsea, ker je bil prepričan, da poročilo preveč izpostavlja ugotovitve, da globalno segrevanje bistveno prispeva k nastajanju atlantskih orkanov.

Meteorologi svarijo: segrevanje ozračja prinaša ekstremne vremenske pojave

Tolova stališča, da ZN preveč svarijo pred globalnim segrevanjem namesto, da bi se mu poskušali vsaj deloma prilagoditi in se s tem okoristiti, zagotovo ne bodo pozdravili svetovni meteorologi, ki so v začetku tedna objavili poročilo, v katerem ugotavljajo, da je hudo vročino ter močno deževje in poplave, s katerimi so se lani soočali na različnih koncih sveta, povzročilo globalno segrevanje. Kot navajajo, je bilo leto 2013 s povprečno temperaturo 14,5 stopinj Celzija šesto najtoplejše leto, odkar so leta 1850 začeli spremljati temperature po svetu. Človeškim vplivom so tako med drugim pripisali rekordno vroče poletje v Avstraliji, hud mraz v ZDA, sneg na Bližnjem vzhodu in sušo v Braziliji ter južni Kitajski.