Vseh slabih posojil vendarle ne bodo razkrili

Državni zbor je sprejel novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slaba banka bo morala z uveljavitvijo novele zakona objaviti podatke o posojilih, ki so bila iz bank v prevladujoči lasti države prenesena nanjo, in sicer o kreditodajalcu in kreditojemalcu, višini posojila, o tem, kdo ga je odobril in kako je zavarovano, banka pa bo morala razkriti tudi bruto stanje dolga posameznika dolžnika. Gre za posojila, razvrščena v razreda D in E, torej tista, ki zamujajo več kot 90 dni.

V DL so predlagali, naj bodo javni tudi podatki o slabih posojilih omenjenih razredov, ki jih banke, ki so bile deležne ukrepov za krepitev stabilnosti, niso prenesle na DUTB. Vendar je za dopolnilo glasovalo le 38 navzočih, 39 jih je bilo proti.

Opozicija je dopolnilo DL podprla

Na DUTB je bilo prenesenih za 4,5 milijarde evrov slabih posojil, v bankah pa jih je ostalo za šest milijard evrov, je povedal Andrej Šircelj (SDS). To pomeni, da sanacije bank dejansko nismo izvedli, je dejal in podprl sprejem dopolnila DL. Dopolnilo s podobno vsebino je sicer pripravila tudi SDS.

Državljani, ki so za sanacijo bank dali 3,5 milijarde evrov, imajo pravico izvedeti, kam je šel njihov denar, je dejal tudi Janez Ribič (SLS).

Koalicijske kolegice stranke DL so bile proti

Po besedah Maše Kociper (PS) bi se s tem dopolnilom odprlo bančne skrivnosti na nedopusten način. "Tri slovenske banke, ki smo jih dokapitalizirali, postavljate v nekonkurenčen položaj," je opozorila tiste, ki so napovedovali podporo dopolnilu DL. "Očitno si nekdo želi uničiti banke, ki bo v lasti države: NLB, NKBM in Abanke," je dejala tudi Renata Brunskole (PS).

Razkritje teh podatkov ne bo dalo celovitega odgovora, kaj se je dejansko zgodilo v bankah, pa je opozoril Matevž Frangež (SD) in namesto tega vlado pozval, naj pripravi zakon o javnih preiskavi, ki bo omogočil nadaljevanje okrepljenega boja pri odkrivanju kaznivih dejanj, k si pripeljali do težav tudi v bančnem sistemu.

Z novelo zakona se bo sicer obveznost posredovanja informacij javnega značaja z organov javnega sektorja razširila tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin. S tem se po prepričanju notranjega ministra Gregorja Viranta zmanjšuje korupcijska tveganja in povečuje odgovornost in učinkovitost upravljanja z javnim premoženjem.

Podjetja bodo morala posredovati podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Bodo pa v vsakem primeru morala razkriti podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v 100-odstotni javni lasti.