Poplavna voda se umika. Na obrežju Bosne odkrili človeške kosti

Poplave, ki so prizadele BiH, Srbijo in Hrvaško, so povzročile ogromno materialno škodo in terjale 58 smrtnih žrtev. Gladine rek so po večini v upadanju, le ponekod se reka Bosna še ne more vrniti v svojo strugo, zato so tam poplavna območja še vedno obsežna.

V mestih, ki so bila v poplavah najhuje prizadeta, poteka odstranjevanje mulja, smeti in razbitin. V srbski Obrenovac stanovalci še vedno nimajo vstopa. Mesto čistijo in dezinficirajo delavci, da bi zagotovili zdravstvene standarde, s katerimi se bo preprečilo širjenje različnih bolezni. Danes je začela spet delovati občina Obrenovac, kjer bodo v prihodnjih dneh začeli sprejemati škodne prijave občanov. Predvidevajo, da bodo v prihodnjih dveh tednih vendarle lahko sprejeli okoli 30.000 prijav škode na objektih ter okoli 25.000 prijav škode na vozilih.

Iz Srbije poročajo o novih padavinah, ki se bodo nadaljevale še naslednjih nekaj dni. Večja količina padavin je včeraj padla na območju Grocke, Zaklopače in Kragujevca, kjer so preventivno evakuirali nekaj prebivalcev.

Pred zimo morajo vsi imeti streho nad glavo

Najbolj prizadeta območja v Zeničko-dobojskem kantonu je včeraj obiskal zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija. "Štiri leta vojne niso prinesla takšne škode kot tokratne poplave," je dejal minister, ki se je seznanil s prvimi ocenami škode ter naročil predstavnikom posameznih območij, da čimprej opravijo ocene škode na terenu. Poročilo mednarodne skupnosti o poplavah v BiH bi lahko bilo pripravljeno sredi junija, je dejal Lagumdžija. "Prioriteta sanacije in pomoči je pomagati tistim, ki so ostali brez vsega. Tem je potrebno najprej zagotoviti bivališče. Tako mora država spremeniti določene zakone, s katerimi bo ljudem olajšala postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja," je poudaril minister. Zanimanje tujih vlagateljev za gradnjo na poplavljenih območjih je veliko, je med obiskom Doboja in Zenice dejal minister Lagumdžija in poudaril, da bo vlada poskrbela, da bodo postopki stekli hitro. Projekt obnove ima zgolj en cilj. Vsak od državljanov mora imeti do zime streho nad glavo, poudarja minister in dodaja, da imajo že dovolj tujih donatorjev, ki bi bili pripravljeni graditi hiše in stanovanja v BiH.

Nevarnost okužb velika, prav tako nevarnost eksplozij

Zaradi visokih temperatur, razpadajočih trupel poginulih živali in umazane vode, ki je zalila hiše, je potrebno prostore čim prej osušiti in dezinficirati. Prav tako v BiH obstaja velika nevarnost eksplozije naplavljenih min. Deminerji, ki iščejo naplavljene mine in označujejo nevarna območja, so doslej našli že več kot sto min in drugih eksplozivnih teles, ki so jih naplavile narasle reke. Najhuje naj bi bilo na območju Brčkega, ker je tam pod vodo celotno minsko polje v velikosti sedem kvadratnih kilometrov, poroča Radio Sarajevo.

O številnih najdbah naplavljenih min poročajo iz Šamca. Trditve, da je veliko ljudi nelegalno doma shranjevalo eksploziv, orožje in mine še iz vojne, so vedno bolj resnične, opozarjajo pristojni in izpostavljajo, da so šele poplave pokazale, za kako resen problem gre.

V mnoge vasi se prebivalci še ne smejo vrniti, saj je najprej potrebno odstraniti vsa trupla poginulih živali, da bi preprečili širjenje nevarnih okužb. Najhuje je v Bijelini. Strokovnjaki še vedno svarijo pred širjenjem črevesnih okužb, pred nevarnostjo okužbe z nevarnim antraksom ter pred pojavom virusa zahodnega Nila, ki bi ga lahko komarji hitro prenesli tudi na druga, bolj oddaljena območja. Na območju občine Vogošća pa so pri kozah odkrili mrzlico Q, ki se lahko prenese tudi na človeka.

Na rečnem bregu odkrili človeške kosti

Na bregu reke Bosne na območju Doboja v BiH so danes odkrili človeške posmrtne ostanke. Skeletne ostanke, ki so po poročanju Radia Sarajevo iz zadnje vojne, so odkrili delavci elektro podjetja, ki so na območju odpravljali posledice katastrofalnih poplav.

Kot je pojasnila tiskovna predstavnica Inštituta za pogrešane osebe BiH Lejla Čengić, je voda v naselju Usora, ki leži kak kilometer od glavnega vstopa v Doboj, odnesla del rečnega brega in tako razkrila posmrtne ostanke. Gre za lobanjo in dele človeškega okostja, zato bo inštitut tožilstvu BiH podal zahtevo za izkopavanja na tem kraju, je dodala Čengićeva.

Po poplavah jim grozijo še plazovi

Najprej poplave, zdaj še plaz. Mestu Mali Zvornik ob reki Drini na meji med Srbijo in BiH grozi plaz. Stanovalci so prestrašeni. Za prihodnje dni je namreč napovedan dež, ki bi lahko sprožil plaz. Na mesto se lahko tako vsak trenutek vsuje ogromna gmota zemlje in kamenja. Plaz bi lahko zajezil tudi reko Drino, narasle vode pa bi lahko poplavile mesto. Zaradi nevarnosti se prebivalci mesta že pripravljajo na evakuacijo.

Na območju BiH evidentiranih več kot tisoč plazov. Še naprej se premikajo plazovi v občinah Bratunac, Lopare, Milići, Zvornik, Šekovići in Srebrenica, poroča Radio Sarajevo. Na območju Zvornika je zaradi plazov ogroženih okoli tisoč prebivalcev. V občini Lopare je do sedaj evidentiranih 270 plazov. Neposredno je ogroženih več kot 150 hiš, več kot 120 oseb pa evakuiranih. Del občine je še vedno brez elektrike.

Milijonska škoda tudi v rudnikih

Iz BiH poročajo tudi o ogromni škodi, ki je prizadela tamkajšnje rudnike. Predsednik sindikata rudarskih delavcev Federacije BiH Sinan Husić je dejal, da bo škoda večimilijonska. Voda je zalila in poškodovala rove rudnikov v Tuzli, proizvodnja je ustavljena tudi v rudniku Đurđevik, kjer je poplavljenih okoli 700 metrov rovov in podzemnih prostorov. Tam je izkop oglja ustavljen že od petka. Voda v rove še vedno dere in bo trajalo še nekaj časa, da bo gladina začela upadati in bodo lahko rudnik sploh pregledati. Zaradi razmočene zemlje obstaja nevarnost podorov.

Poplave bodo imele velik vpliv na gospodarstvo jugovzhodne Evrope

Šest držav jugovzhodne Evrope bi lahko letos in prihodnje leto beležilo visoke stopnje gospodarske rasti, vendar pa jim bodo to med drugim preprečile poplave, čeprav njihovega vpliva še ni mogoče napovedati, kaže poročilo Svetovne banke. Letos naj bi Albanija, BiH, Kosovo, Makedonija, Črna gora in Srbija beležile 1,9-odstotno rast.

Gospodarstvo je v omenjeni regiji začelo okrevati leta 2012, lani pa je povprečna rast bruto domačega proizvoda dosegla 2,2 odstotka, je zapisano v poročilu Svetovne banke, ki je bilo danes predstavljeno v Sarajevu. Letos naj bi regija beležila 1,9-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 2,6-odstotno, predvsem zaradi močnega zunanjega povpraševanja. Svetovna banka pa opozarja, da je še prezgodaj za napovedi, kako velik bo vpliv poplav na obseg gospodarske dejavnosti.

Pomoči primanjkuje, zbiranje se nadaljuje

Pomoč za najbolj prizadeta območja še vedno zbirajo tudi na različnih lokacijah po Sloveniji. Če le lahko pomagate, potem si oglejte, kam lahko odpeljete material, ki ga potrebujejo. To so predvsem plastenke vode, konzervirana hrana z daljšim rokom trajanja, hrana za dojenčke, higienski pripomočki, zaščitna oblačila, sredstva za dezinfekcijo idr. Humanitarno društvo ADRA je obveščeno, da pomoč še vedno nujno potrebujejo v Doboju ter v Bijelini.