Kot poroča ameriški CNBC, je bilo zanimanje za obveznice veliko, država je zbrala za 16 milijard dolarjev naročil za dolarske obveznice. Zadolžitev za 3,5 milijarde dolarjev je tako uspela.
Ni pa poceni ... Zahtevani donosi se za petletno obveznico gibljejo pri okoli petih odstotkih, za desetletno pa blizu šestih odstotkov. Vzrok za povpraševanje je tako bolj kot v tem, da Moody'sove ocene vlagatelji niso vzeli preveč resno, tukaj – obresti so visoke, v tem bonitetnem razredu primerljivih investicij praktično ni.
"Kratkoročno je to seveda zelo pozitivno, saj kupuje denar, vendar država ne more počivati na lovorikah. Trgi čakajo na izvedbo ambicioznega reformnega modela in spremembo ekonomskega modela," meni analitik Timothy Ash.
Analitiki še ocenjujejo, da bo uspešna izdaja obveznice nekoliko omilila pritisk na vlado Alenke Bratušek, ki mora 9. maja v Bruselj poslati seznam ukrepov za reševanje države. "Vendar bo Slovenija že prihodnje leto potrebovala okoli 5,7 milijarde evrov in do takrat bo vlada morala finančnim trgom dokazati, da je izvedla, kar si je zadala," pravi analitičarka Eurasie Group Otilia Simkova.
Pri čemer vlado Alenke Bratušek opominja, da zavlačuje z vpisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo in še vedno nima načrta prodaje državnih podjetij, nečesa, kar Slovenija odlaga že vse od leta 1991.
Analitik Alte Invest Sašo Stanovnik je za Reuters ocenil, da bi Slovenija izpadla kredibilnejša, če bi reformni načrt in načrt privatizacije razkrila pred odhodom na mednarodne finančne trge. Zdaj se bo po uspešni izdaji obveznic vladi morda zdelo, da reforme niso tako nujne, in bo izvajanje potekalo počasneje kot pričakovano.
Uspešna izdaja dolarske obveznice je prišla po tem, ko je marsikdo po Moody'sovi odločitvi, da slovenske obveznice uvrsti med "smeti", dvomil, da je nadaljevanje zbiranja ponudb sploh smiselno. Da se slovenska dolarska obveznica dobro prodaja, je bilo neuradno slišati že pred torkovo ustavitvijo trgovanja, ko naj bi zbrali za 12 milijard ponudb.
Zbiranje ponudb se je danes začelo znova, izdajo pa so vodile vodilne investicijske banke JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas.
Največje vprašanje je, kaj bo z izposojenim denarjem narejeno
Ekonomist Egon Zakrajšek, tudi svetovalec Ameriške centralne banke, meni, da znižanje bonitetne ocene pred ponudbo obveznic ni bila najboljša popotnica. Kot je povedal v oddaji 24UR, je v špekulativnem razredu bazen investitorjev še bolj plitek. Zato je zelo pomembno, da Slovenija izboljša gospodarske razmere in se izvleče iz tega dela trga.
Visoke obresti za posojeni denar so po Zakrajškovem mnenju seveda težava in vprašanje je, kaj je izhodna strategija, s katero bomo zagotovili dovolj visoko rast, da bodo proračunski prilivi dovolj visoki za odplačevanje dolga s tako visokimi obrestmi.
Kot pravi Zakrajšek, nekaj časa in manevrskega prostora za rešitev države še je. Je pa glavno vprašanje vsakega zadolževanja, za kaj bo porabljeno. "Če se s tem zagotavlja gospodarski razvoj, je takšno zadolževanje pametno, pa čeprav po višji ceni," pravi. Če to ne bo tako, so to le obliži na rano, katerih refinanciranje bo postajalo vse dražje, in nekoč nam bo zmanjkalo časa.
Glede različnih bonitetnih ocen – po Moody'sovi so naše obveznice "smeti", S & P pa ohranja boljšo oceno, Zakrajšek meni, da se bistvo ne skriva v bonitetnih ocenah, ampak je treba gledati obresti. In ko gre za slovensko obveznico, se te že dalj časa drži "junk rating" in takšna cena ni obetavna. Današnja zadolžitev tako po Zakrajškovem mnenju "absolutno ne pomeni, da trojka ne prihaja".
KOMENTARJI (1553)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.