Bratuškova: Rebalans novih ukrepov ne predvideva

Vlada je soglasno sprejela rebalans proračuna za leto 2013. Predsednica vlade Alenka Bratušek je po seji vlade dejala, da se je morala njena vlada rebalansu posvetiti že kmalu po imenovanju. Razlog za to je bilo po njenih besedah slabo načrtovanje prejšnje vlade, pri tem pa je dodala, da je proračunski primanjkljaj že v maju presegel 1,1 milijarde evrov, kar je 130 milijonov evrov več od načrtovanega za celo leto. Sedanja vlada načrtuje, da do konca leta primanjkljaj ne bo presegel 1,5 milijarde evrov. Prejšnji vladi Bratuškova očita tudi nerealno načrtovanje pri črpanju evropskih sredstev, zaradi česar je bil prav tako potreben rebalans.

Izraženo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) je zdaj proračunski primanjkljaj predviden pri 4,4 odstotka BDP, kar je 1,6 odstotne točke več od doslej načrtovanega. To je skladno s primanjkljajem, predvidenem v programu stabilnosti, je zagotovila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Konsolidacijo javnih financ bo mogoče izpeljati v skladu s programom stabilnosti, je ocenila.

Odhodki, ki so v veljavnem proračunu načrtovani v višini 9,6 milijarde evrov, se le malenkost zmanjšujejo. A zaradi napačne ocene prejšnje vlade je bilo potrebnih kar nekaj prerazporeditev, predvsem za odplačevanje obresti in pokojnine.

Premierka dodaja, da novih ukrepov ob rebalansu vlada ne načrtuje, si pa obeta nekoliko višje prihodke iz naslova zvišanja zgornje stopnje DDV. Veliko sprememb je bilo sprejetih na odhodkovni strani, predvsem gre po besedah Bratuškove za prerazporeditve znotraj ministrstev.

Vlada potrebuje dodatnih 120 milijonov evrov za plačevanje obresti na javni dolg, ki jih je prejšnja vlada po njenih besedah napačno izračunala. Poleg tega bo samo za pokojninsko blagajno potrebnih dodatnih 145 milijonov, še dodaja. "Ne vem, kaj so načrtovali pri pokojninah, morda znižanje; mi se za to nismo odločili, zato je bilo treba za pokojninsko blagajno zagotoviti dodatnih 145 milijonov evrov," je dejala premierka.

Z namenom pomoči gospodarstvu se z rebalansom zagotavlja dodatnih 150 milijonov evrov, ki bodo skupaj s sredstvi banke SID omogočili za približno 700 milijonov evrov ukrepov. Skupni znesek jamstev, zavarovanj, subvencij in kreditov, ki bodo preko različnih državnih agencij na voljo gospodarstvu, pa presega štiri milijarde evrov.

Med prednostnimi nalogami je izpostavila še zaposlovanje mladih ter zdravstvo. "Stanje v zdravstvu je težko, ni pa tako katastrofalno, da bi se sistem kar sesul," je dejala.

Židan glede rebalansa kaže optimizem

Čeprav se sredstva za kmetijsko ministrstvo zmanjšujejo, pa se kohezijski projekti po besedah ministra Dejana Židana celo pospešujejo. "Pričakujem, da bom samo v prihodnjih dveh mesecih podpisal za 200 milijonov evrov novih pogodb," je Židan povedal pred sejo vlade.

Finančno ministrstvo je ministrstvu za kmetijstvo in okolje postavilo novo projekcijo porabe kohezijskih sredstev, ki je po njegovih besedah bolj realna. Kot je dodal, smo končno prišli do tega, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo ves kohezijski denar koristno uporabljen za nujno potrebne projekte. "Kmetijskemu ministrstvu se zmanjšujejo predvsem sredstva za materialne stroške, delovanje slovenskega kmetijstva bo potekalo nemoteno," je še zagotovil.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je povedal, da so imeli do današnje proračunske seje še nekaj pogovorov z ministrstvom za finance, tako da jim je del sredstev "uspelo pridobiti nazaj". Rebalans zdaj ministrstvu omogoča, da bo lahko končalo leto. Bo pa treba nekatera plačila članarin prenesti na zadnji dan leta ali v prihodnje leto, je dejal.

V vlogi prvaka DeSUS pa je Erjavec dejal, da v predlogu rebalansa ni predvideno znižanje pokojnin. "Se bo pa odprla ta razprava, ko bomo pripravljali proračun za leto 2014, a je stališče DeSUS jasno – na znižanje pokojnin ne bomo pristali," je dejal.

Minister za pravosodje Senko Pličanič pa je zagotovil, da rebalans na delo njegovega ministrstva ne bo bistveno vplival. "Vsi pač počnemo enako, torej racionaliziramo porabo," je dejal. Ob tem je napovedal, da bo v njegovem resorju zaradi te racionalizacije manj investicij, a zagotavlja, da ne bodo ogrožene ključne investicije, kot so nova sodna stavba, nov zapor in podobno.

Tudi minister za zdravje Tomaž Gantar je dejal, da bodo kljub zmanjšanju sredstev za 21 milijonov evrov za njegovo ministrstvo lahko glavne projekte izvajali še naprej, morda bo pri nekaterih prišlo do manjšega zamika.

Primanjkljaj državnega proračuna se je maja še dodatno povečal. Znašal je 175,4 milijona evrov, kar je za dobrih 97 milijonov manj kot aprila, a še vseeno za nekaj več kot 68 milijonov več kot maja lani. V prvih petih mesecih leta se je primanjkljaj povzpel že do 1,14 milijarde evrov in tako presegel celoletni cilj po veljavnem proračunu. Vlada si je postavila nov cilj, in sicer primanjkljaj v višini 1,5 milijarde evrov.