'Davek na kupno moč potrošnika ne bi smel vplivati'

Vlada se je danes sestala na seji. Med drugim so govorili tudi o predlogu zakona o davku na finančne storitve, s katerim želi finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV in davka na zavarovalne posle, obdavčiti s 6,5-odstotno stopnjo. Po seji vlade pa se je gospodarski minister Radovan Žerjav odzval na napovedan referendum o zakonu, ki predvideva sanacijo slovenskega bančnega sistema.

"Rožljanje z referendumom, ko gre za sanacijo bančnega sistema, je nedopustno," je dejal, saj kot pravi, gre za ključen, najpomembnejši ukrep, ki ga imata vlada in gospodarsko ministrstvo za spodbuditev rasti. "Brez sanacije sistema, realizacije programa, ki ga ima vlada po dolgotrajnem usklajevanju – tudi z opozicijo, spreminjanja trenda navzgor preprosto ne bo," je jasen Žerjav, ki sindikate poziva k razmisleku, ali si res želijo zrušiti ta zakon.

Kot pravi Žerjav, so na ministrstvu v zadnjem času okrepili aktivnosti za privabljanje tujih investicij in povečanje blagovne menjave s tujino, a ko sestankuje s tujimi partnerji, ti pričakujejo, da bo Slovenija dokazala, da s spremembami misli resno in da bo zaradi tega na globalni ravni bolj konkurenčna. "A ves čas in denar za te pogovore sta vržena stran, če doma ne bodo narejeni ključni koraki pri najpomembnejših projektih," je prepričan. In prav sanacija bank z zakonom, katerega usoda zdaj visi v zraku, naj bi zagotovila, da banke končno začnejo financirati gospodarstvo, kar je temeljni pogoj za gospodarski zagon. "Stanje, ko banke ne samo ne financirajo gospodarstva, ampak iz njega celo vlečejo svoje naložbe, ga torej "antifinancirajo", ni vzdržno," je prepričan Žerjav.

Žerjav je sicer dejal, da bo storil vse, da napovedanih referendumov ne bo. Upa, da se bo dialog s sindikati močno okrepil.

Na vprašanje, ali ne bi bilo smiselno, da bi vlada na primer odstopila od projekta Slovenskega državnega holdinga, ki prav tako razburja opozicijo in sindikate, v zameno pa dobila zeleno luč za ustanovitev slabe banke, je odgovoril, da to ni rešitev. "Projekti so bili predvideni že dlje in pripravljeni že pred počitnicami. Takrat je bila sanacija bank vključena v holding. A ker smo želeli soglasje opozicije in je Pozitivna Slovenija želela več časa, smo si ta čas za iskanje drugih rešitev tudi vzeli, čeprav nas je to drago stalo v obliki znižanja bonitetnih ocen," pravi Žerjav, ki meni, da je Slovenija zdaj na točki, ko se je čas iztekel, predlagano pa je treba izvesti.

Poleg tega je minilo že celo leto, odkar so na referendumih, ki jih je takrat podpirala predvsem danes vladajoča SDS, padle predlagane reforme Pahorjeve vlade. In prav toliko časa je po Žerjavovem mnenju Slovenija v tem času izgubila, posledice pa so več kot vidne. "Tuji investitorji me sprašujejo, kaj je z našimi sindikati, zakaj so proti vsemu," trdi Žerjav in dodaja, da seveda lahko še enkrat zavrnemo vse reforme, da pa bomo s tem slovensko gospodarstvo poteptali do konca.

Žerjav je po seji sicer tudi potrdil, da je vlada sprejela predlog novele obrtnega zakona, s katerim se ukinja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Deregulacija področja sicer spada v paket ukrepov za oživitev gospodarstva.

Davek na položnice: obdavčene bodo le provizije, vlada trdi, da ga še opazili ne bomo

Vlada je sicer danes med drugim obravnavala tudi predlog zakona o davku na finančne storitve, s katerim želi finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV in davka na zavarovalne posle, obdavčiti s 6,5-odstotno stopnjo.

Z zakonom o davku na finančne storitve želi vlada zagotoviti enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ki so že zdaj obremenjeni s posrednimi davki, in zagotoviti dodatna sredstva za financiranje javne porabe, kot je opredeljena v predlogu državnega proračuna za leti 2013 in 2014.

Kot je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič, bo letni finančni učinek tega zakona 35 milijonov evrov, prvič bo obračunan prihodnje leto. Živkovič sicer meni, da je strah pred tem, da bomo uporabniki za dvigovanje denarja na bankomatih, za plačevanje položnic in nakazovanje denarja plačevali več, odveč. "Gre za davek z nizko davčno osnovo. To ni davek na transakcijo, ampak davek na provizijo za transakcijo, ki je pa majhna. Učinka na inflacijo tako ne bo. Pričakujemo tudi, da se davek ne bo prevalil na potrošnika, a četudi bi se, to na kupno moč potrošnika ne bi smelo vplivati," je prepričan.