Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se julija na letni ravni po podatkih državnega statističnega urada zvišale za 2,6 odstotka. V primerjavi z junijem pa so se cene znižale za 0,3 odstotka. Višja stopnja DDV, ki je začela veljati z julijem, je k mesečni inflaciji prispevala 0,5 odstotne točke.
Zaradi višjih stopenj DDV so se zvišale predvsem cene goriv in energije, tobačnih izdelkov, telefonskih in internetnih storitev ter cene nekaterih drugih izdelkov in storitev. Po besedah generalne direktorice statističnega urada Irene Križman so zaznali tudi številne druge podražitve, med prehranskimi izdelki je omenila riž, kruh, meso in mesne izdelke, mlečne izdelke ter sladko in slano pecivo.
V številnih trgovinah so že prvi mesec podražili tudi alkoholne pijače, spodnje perilo, oblačilne dodatke, tekstilne izdelke za gospodinjstvo, rezervne dele za avtomobile, pohištvo, gospodinjske aparate in belo tehniko, izdelki za osebno nego, zdravila, avtomobile ter izdelke za vzdrževanje gospodinjstva. Prav tako so zabeležili višje cene komunalnih in gostinskih storitev, popravila avtomobilov, storitev za obleko, pogrebnih storitev, veterinarskih storitev ter storitev za vzdrževanje stanovanj, je navedla vodja urada.
Na uradu so po pojasnilih Križmanove izračunali tudi mesečno rast cen, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami – cene so bile julija nižje za 1,5 odstotka. Julija sta se tako indeksa na mesečni ravni razlikovala za 1,2 odstotne točke. To pomeni, da bi bil celoten prispevek višjih davčnih stopenj k inflaciji 1,2 odstotne točke, če bi se zvišanje davčnih stopenj v celoti in naenkrat preneslo v končne maloprodajne cene.
Še se bo dražilo
Julijska cenovna gibanja so bila po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) skladna s pričakovanji ter zaznamovana z običajnimi sezonskimi dejavniki in učinki povišanih stopenj davka na dodano vrednost.
Za razliko od preteklih let je ob dvigu DDV tokrat prišlo do omejenega prenosa v mesecu povišanja, opozarja Umar in dodaja, da bo proces prilagajanja cen morebiti dolgotrajnejši. "Do konca leta namreč ni izključena možnost spremembe maloprodajnih cen tudi v drugih skupinah, kjer do prenosa višjih stopenj DDV še ni prišlo," še menijo na Umarju.
Višji DDV znižal deflacijo
Deflacija v juliju na mesečni ravni je sicer običajna. V zadnjih štirih letih je bila ta julija okoli enoodstotna, tokrat pa je predvsem zaradi višjega DDV le 0,3-odstotna.
Tudi letos so poletne sezonske razprodaje oblek in obutve močno prispevale k negativni rasti cen (1,2 odstotne točke); obutev se je pocenila za 16,9, oblačila pa za 16,6 odstotka. Ta vpliv je bil letos podoben kot v preteklih letih, je dejala Križmanova. Nižje cene sadja (–4,3 odstotka) in zelenjave pa (–4,1 odstotka) so k negativni rasti cen prispevale še 0,1 odstotne točke. Negativno rast so za 0,4 odstotne točke znižale višje cene počitnic v paketu, ki so se v povprečju podražile za 11,8 odstotka.
Višje cene goriv in energije so negativno rast cen znižale za 0,2 odstotne točke; tekoča goriva so se podražila za 2,4 odstotka, električna energija za 1,7 odstotka, plin za 1,6 odstotka, goriva in maziva za 1,3 odstotka, daljinska energija za 0,6 odstotka in trda goriva za 0,2 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so negativno rast cen znižale še višje cene drugih storitev v skupini prevoz (+5 odstotkov), tobačnih izdelkov (+3 odstotke), telefonskih in internetnih storitev (+2,5 odstotka) ter druge julijske podražitve.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.