Evropska komisija v sredo po pričakovanjih ne bo predlagala postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij, pravijo bruseljski viri. A ob tem opozarjajo, da lahko Bruselj ta postopek sproži kadar koli, če država ne bo uresničevala načrtovanih ukrepov in priporočil, ki jih bo dobila.
Postopek proti državi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji je nov nadzorni mehanizem EU. Obstaja od decembra 2011, a doslej še ni bil uporabljen. Prvi državi, v katerih je Bruselj ugotovil presežna neravnovesja, sta Slovenija in Španija. V sredo bo Evropska komisija odločila, ali bo proti njima prvič sprožila ta postopek.
Na sredine odločitve Bruslja bodo po navedbah virov pozitivno vplivala tri dejanja Slovenije: dogovora o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in ustavnih spremembah referendumske ureditve ter pred tem dogovor s sindikati o plačah v javnem sektorju. Komisija je v petek dogovora o fiskalnem pravilu in referendumski ureditvi pozdravila kot "močno sporočilo" iz Slovenije.
Bo 900 milijonov za slovenski bančni sektor res dovolj?
Uradno o ocenah slovenskih načrtov ni želel govoriti nihče; v komisiji in evroskupini poudarjajo, da je pač treba počakati na 29. maj. Neuradno pa bruseljski viri pravijo, da komisija ob preučevanju slovenskih načrtov dvomi, da bo za dokapitalizacijo bank resnično dovolj 900 milijonov evrov, kot ocenjuje vlada. Komisija bi lahko menila tudi, da so potrebne hitrejša implementacija slabe banke, večja transparentnost državnega holdinga in privatizacija državnih bank ter podjetij.
Slovenija lahko tako v sredo pričakuje predvsem poudarek, da mora naglo in odločno ukrepati za ureditev razmer v bančnem sektorju. Glede na dvome o verodostojnosti ocen Banke Slovenije o kapitalskih potrebah slovenskih bank je mogoče pričakovati tudi poziv k neodvisni oceni stanja v bankah v državni lasti, ki so po mnenju bruseljskih opazovalcev Ahilova peta Slovenije.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je nedavno v Bruslju v odgovoru na vprašanje tujih novinarjev, kako verodostojne so ocene Banke Slovenije o kapitalskih potrebah bank, poudarila, da tem ocenam verjamejo, a da so jih po potrebi pripravljeni še enkrat preveriti – pod pogojem, da to ne bi ustavilo postopka čiščenja bančnih bilanc, saj Slovenija z njim zamuja že več let.
V Bruslju po navedbah virov sicer v okviru preučevanja slovenskih načrtov izpostavljajo tudi pomen prevzemanja odgovornosti bankirjev za slabe odločitve v slovenskem bančnem sektorju, ki so pripeljale do perečih razmer.
Poleg vprašanja sprožitve postopka zaradi presežnih neravnovesij je za Slovenijo v sredo pomemben tudi odgovor na vprašanje, ali bo Bruselj predlagal dveletno podaljšanje roka za odpravo njenega presežnega primanjkljaja. Bruseljski viri pravijo, da Slovenija lahko računa na fiskalni odpustek, ki so ga sicer doslej že dobile Grčija, Portugalska in Španija.
V primeru zunanjih vplivov je mogoč odpustek
Bruselj kršiteljici fiskalnih pravil lahko pogleda skozi prste, če oceni, da so bila njena prizadevanja za javnofinančno konsolidacijo zadostna, a so na višino primanjkljaja neugodno vplivali nepričakovani zunanji dejavniki, kot je recesija. Ta odpustek lahko Slovenija pričakuje tudi zato, ker Bruselj na splošno preusmerja pozornost z zategovanja pasu na reforme.
Ocene proračunskih in reformnih načrtov so sicer sklepna faza evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in reformnih politik članic, ki ga je Unija uvedla kot odgovor na krizo z željo izboljšanja gospodarskega upravljanja za preprečitev novih kriz.
O sredinih priporočilih in predlogih komisije bodo nato v prihodnjih tednih razpravljali in jih potrjevali finančni ministri EU, dokončno pa jih bodo potrdili voditelji članic EU na zasedanju 27. in 28. junija.
Za Slovenijo bo ta ocena najpomembnejša
Priporočila sicer dobijo vse članice. Gre za živ proces. Reformni in proračunski načrti članic namreč niso nekaj enkratnega, dokončnega, zaokroženega in samozadostnega, tako je že, ko jih članice pošljejo v bruseljski pregled, jasno, da zadnja pika še ni postavljena.
Za Slovenijo bodo tokratne ocene pomembnejše kot kdaj koli prej zaradi vprašanja, ki že mesece visi nad državo – ali bo sposobna sama rešiti svoje probleme ali bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. V Bruslju so doslej uradno vsa ugibanja o programu pomoči za Slovenijo zavračali.
Tudi premierka Bratuškova je nedavno po svojem prvem bruseljskem vrhu zatrdila, da si v Uniji nihče ne želi nove države v programu pomoči in da podpirajo prizadevanja Slovenije. Poudarila je tudi, da se Slovenija svojih težav zaveda, da ve, kako jih mora reševati, in da jih bo tudi rešila – sama.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.