Veniger: Policisti delajo zelo dobro

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je na novinarski konferenci navedel, da so na področju gospodarske kriminalitete lani obravnavali skoraj enako število kaznivih dejanj kot leto poprej, pri čemer pa je škoda, povzročena s temi kaznivimi dejanji, lani znašala pol milijarde evrov, leto prej pa 176 milijonov evrov. Po njegovem mnenju takšen podatek priča o tem, da je policija na pravi poti v borbi proti resni gospodarski kriminaliteti. Tudi na področju finančnih preiskav so kriminalisti opravili za petino več preiskav.

Kot je dejal, so lani uvedli nove pristope dela, na primer pri računalniškem preiskovanju. Bolj dejavni so bili po njegovih besedah tudi na področju organizirane kriminalitete, ker so lani obravnavali več kot 500 kaznivih dejanj ter pri tem ovadili več kot 200 oseb, kar je precejšen porast glede na leto 2011, ko so obravnavali 318 kaznivih dejanj in ovadili 129 osumljencev.

Našli roparje banke SKB in sodelovali pri 87 protestih

Izpostavil je tudi dejstvo, da so po sedmih letih izvedli zaključno akcijo v zvezi z ropom SKB in z dobrim mednarodnim sodelovanjem preiskali še druge številne rope bank in zlatarn. Poleg tega so po njegovih besedah policisti preiskali tudi vse najhujše krvne delikte.

Sodelovali so pri 87 protestnih shodih, pri katerih so policisti po njegovem mnenju preizkušnjo uspešno prestali. "Vse izgrede smo strokovno, učinkovito in zakonito obvladali, ob tem pa ohranili zaupanje slovenske javnosti," je poudaril.

Opozoril je tudi na pomembno izboljšanje prometne varnosti v državi v lanskem letu. Kot je dejal, je bilo lansko leto glede smrtnih žrtev in poškodovanih najvarnejše v zadnjih 20 letih. Število mrtvih v prometnih nesrečah se je namreč v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za 7,8 odstotka. Tako je lani v prometu umrlo 130 ljudi, prav tako se je zmanjšalo število tako huje kot lažje poškodovanih v prometnih nesrečah.

Poudaril je, da je še pred desetletjem na slovenskih cestah letno umrlo dvakrat toliko ljudi kot lani. Prepričan pa je, da lahko z aktivnim pristopom in preventivo pridemo do tega, da ne bo več mrtvih ali poškodovanih v prometu.

Vzrok za nesreče: neprilagojena hitrost zaradi alkohola

Med vzroki za smrtne nesreče pa še vedno prednjači neprilagojena hitrost pod vplivom alkohola. Lani se je tako za kar 14,4 odstotne točke povečal delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Pri nadzoru cestnega prometa so ugotovili za četrtino manj kršitev, zmanjšalo se je število pridržanj, odvzemov vozniških dovoljenj in zasegov motornih vozil, pa je povedal direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Srečko Jarc.

Ob tem pa je opozoril na nekoliko večje število smrtnih žrtev v prometu na začetku letošnjega leta. Letos je namreč na slovenskih cestah umrlo že 25 ljudi, lani pa v tem obdobju 18.
Jarc sicer meni, da je za zdaj prezgodaj zaključevati, da so ti trendi posledica omilitve cestno-prometne zakonodaje v preteklih mesecih, saj zakonodaja ne traja niti še leto dni. Če pa bodo ugotovili, da je milejša zakonodaja vzrok za porast prometnih nesreč in števila žrtev, bodo predlagali spremembo zakonodaje.

Cilj: manj kot 128 mrtvih in manj kot 752 poškodovanih

Kot prioritete policije na področju cestno-prometne varnosti za letošnje leto pa je izpostavil, da ne sme umreti več kot 128 ljudi, število hudo poškodovanih pa ne sme preseči 752. Tako bodo aktivnosti policistov usmerjene predvsem na preprečevanje najpogostejših vzrokov prometnih nesreč.

Sicer pa je poudaril, da so vsi ukrepi policije usmerjeni v preprečevanje vzrokov prometnih nesreč. Tako želi zavreči mit, da je policija "inkasantsko naravnana" in da želi z ukrepi le polniti proračun. Po njegovih navedbah so namreč lani izvedli številne preventivnih akcije in izrekli 32.000 opozoril.

Po mnenju Venigerja je slovenska policija lani državljanom uspela zagotavljati visoko raven varnosti. Pri tem je poudaril, da je bilo lani skoraj četrtino manj pritožb državljanov na delo policistov kot leto pred tem. Je pa tudi policijo zaznamovala javnofinančna kriza, zaradi katere so od 1. januarja 2012 do danes skrčili delovno silo za 412 ljudi, predvsem na račun upokojevanja, medtem ko odpustili niso nobenega.