Papež je verujočim danes svetoval, naj v svoje življenje spustijo veselo osuplost, ki so ga začutili Jezusovi učenci ob njegovem vstajenju.
Ob veliki noči pa je Frančišek v nedeljo v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu (urbi et orbi) obsodil prelivanje krvi v konfliktnih območjih. Pred 150.000 zbranimi na Trgu sv. Petra je Izraelce in Palestince pozval k nadaljevanju mirovnih pogajanj, v Siriji je zahteval konec državljanske vojne, obsodil pa je nasilje nad civilnim prebivalstvom.
Poglavar Katoliške cerkve je prav tako molil za končanje nasilja v Iraku, zaskrbljenost je izrazil tudi nad razmerami v Ukrajini, kjer papež upa, da bodo z mednarodnimi napori preprečili nasilje.
Frančišek je izrazil še upanje, da bodo kmalu končani konflikti v Srednjeafriški republiki in Južnem Sudanu, po njegovih besedah pa se morajo končati tudi teroristični napadi v Nigeriji. Papež je molil še za spravo v Venezueli.
Papež se je prav tako zavzel za intenzivnejši boj proti lakoti ter izkoriščanju otrok in starejših, pozval pa je še k večji podpori beguncem in migrantom, da bi lahko ti živeli dostojanstveno.
Z nedeljskim blagoslovom so velikonočne slovesnosti, ki so v Vatikanu potekale od četrtka, dosegle vrhunec.
Na veliki četrtek je papež izvedel tradicionalno umivanje nog. Letos je noge umil dvanajstim invalidom, med katerimi je bil tudi 75-letni musliman iz Libije.
V petek se je Frančišek udeležil tradicionalnega križevega pota v rimskem Koloseju. Molil je za žrtve krize, za zlorabljene in trpinčene otroke ter ženske, za žrtve alkohola in mamil.
V soboto zvečer pa je v velikonočni vigiliji v baziliki svetega Petra v Vatikanu katoličane pozval, naj ponovno odkrijejo korenine svoje vere.
Med prazniki je papež bolne otroke razveselil s čokoladnimi jajčki, brezdomcem okoli rimske postaje Termini pa je škof v njegovem imenu razdelil po 50 evrov in jim voščil veliko noč. Denar je Frančišek dal tudi okoli 30 ženskam, ki v Vatikanu stanujejo pri sestrah matere Tereze.
Za 77-letnega Frančiška je to druga velika noč, odkar je marca lani postal papež.
Dan za obiske
Na velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani sicer spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po ljudskem običaju verniki tega dne tudi sami obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan.
Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje, ki se ga spominjajo na veliko noč, na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje Sveto pismo. "Lomljenje kruha" je tako izraz, ki so ga prvi kristjani uporabljali za daritev maše.
Po cerkvah so tudi danes potekala bogoslužja, v več slovenskih krajih pa je navada, da na ta dan v krogu družine ali širše skupnosti pripravijo tudi posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov, ponekod pa jih tudi skrivajo in iščejo.
KOMENTARJI (152)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.