Večina potrdila spremembo "lex Perković"

V skladu s predlogom vlade so iz zakona o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami Evropske unije izbrisali časovno omejitev, da Hrvaška ne izroča svojih državljanov, ki jih druge evropske države na podlagi evropskega pripornega naloga zahtevajo za kazniva dejanja, storjena pred 7. avgustom 2002. Danes sprejeta sprememba bo v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo začela veljati 1. januarja 2014.

Določilo o časovni omejitvi izročanja svojih državljanov je Hrvaška uvedla le tri dni pred vstopom v EU 1. julija letos, namen pa naj bi bil predvsem preprečiti izročitev enega vodij nekdanje jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića. Njegovo izročitev zahteva Nemčija zaradi umora hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983.

Sprememba zakona o pravosodnem sodelovanju tik pred zdajci je hitro povzročila spor z Evropsko komisijo, ki je sprožila tudi postopek za uvedbo sankcij proti Hrvaški, zaradi česar je bilo ogroženo črpanje sredstev iz kohezijskih skladov.

Opozicijski HDZ je predlagal, da bi vlada umaknila vse spremembe zakona, ki so bile sprejete konec junija, in da se zakon vrne v stanje, kakršno je bilo ob sprejetju leta 2010, kar so poslanci vladajoče koalicije zavrnili. Prav tako so zavrnili predlog neodvisne poslanke, nekdanje premierke Jadranke Kosor, da bi zakonske spremembe začele veljati takoj.

Na hrvaški vladi so prejšnji teden pojasnili, da zgolj spremembe zakona ne morejo zagotoviti izročitve Perkovića, ker v hrvaški zakonodaji ostaja določilo, po katerem mora sodišče zavrniti zahtevo za izročitev za kazniva dejanja, ki so zastarala v skladu s hrvaškimi zakoni. S spremembami ustave, s katerimi bi ukinili zastaranje hujših umorov, bi bilo to mogoče. Hrvaško tožilstvo je leta 1997 zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo kazensko ovadbo proti Perkoviću, ki je bila vložena leta 1994. Zastaranje pa je nastopilo leta 2008.

Hrvaški premier Zoran Milanović je v preteklih tednih večkrat napovedal oblikovanje saborske preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala okoliščine vodenja postopka proti Perkoviću. Ob tem predvsem pričakuje, da se bo pokazala resnična vloga nekaterih vodilnih članov HDZ, vključno s predsednikom stranke Tomislavom Karamarkom, ki je v drugi polovici 90. let vodil hrvaške obveščevalne službe, v prejšnji vladi pa je bil notranji minister.