Neuradni izidi, ki jih je objavila hrvaška volilna komisija, kažejo, da so hrvaški volivci na nedeljskem referendumu s 65,87 odstotka odločili, da bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske.
Na vprašanje "Ali ste za to, da bi v ustavo Republike Hrvaške vpisali določilo, da je zakon skupnost moškega in ženske?" je proti odgovorila dobra tretjina ali 33,51 odstotka udeležencev referenduma.
V Zagrebu je za glasovalo 55,9 odstotka udeležencev, 43,5 odstotka jih je bilo proti, v Splitu je za glasovalo 68,13 odstotka, 31,28 odstotka pa proti, na Reki je za glasovalo 40,2 odstotka, 59,27 odstotka proti, v Osijeku pa je bilo za 62,86 odstotka volivcev, 36,6 odstotka pa proti.
Referendum je sicer zaznamovala nizka udeležba. Na volišča je šlo 37,90 odstotka volivcev, največ jih je glasovalo v Zagrebu (49,17 odstotka), najmanj pa v Ličko-senjski županiji (25,20 odstotka).
"48 milijonov kun smo vrgli stran"
Po objavi rezultatov je med tistimi, ki so bili proti, vladalo razočaranje, predvsem zaradi nizke udeležbe. "Prva stvar, ki jo pričakujemo, je, da se uredi področje referenduma … da se nikoli več ne zgodi, da ena petina ljudi lahko spremeni ustavo," je za Dnevnik.hr dejala Sandra Benčić. Po njenem mnenju so 48 milijonov kun, kot jih je stal referendum, "vrgli stran".
Predsednik Ivo Josipović je za HTV povedal, da izid referenduma ni presenečenje, je pa razočaranje. Pričakuje, da rezultati referenduma, ki je bil po njegovem mnenju nepotreben, ne bodo prinesli novih delitev med ljudmi.
Predsednik vlade in SDP Zoran Milanović je že na volišču nasprotoval pobudi ter je dejal, da bo vlada "naslednji teden ali teden potem" sprožila postopek za sprejem zakona o registriranem partnerstvu, s katerim namerava urediti materialne pravice istospolnih parov.
Ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić pa je povedala, da je 35 odstotkov ljudi prepoznalo liberalno idejo in pomembnost svobode. "35 odstotkov ljudi na Hrvaškem je na dokaj nevtralno in na videz nepomembno vprašanje odgovorilo: Ne, mi smo za svobodo, ne pa za diskriminacijo! To ni bilo dovolj, je pa veliko. To pomeni, da je pred nami čas, v katerem moramo delati dalje za svobodo in se še naprej boriti proti vsaki obliki diskriminacije," je dejala. Poudarila je, da se številni od teh 65 odstotkov ljudi, ki so obkrožili za, ne zavedajo, da so pravzaprav glasovali za diskriminacijo in da bi, če bi bilo vprašanje jasno zastavljeno, številni od njih glasovali proti.
Gre za prvi referendum, ki so ga razpisali na podlagi zbranih podpisov državljanov in tretji sploh v neodvisni Hrvaški, pokazal pa je globoke delitve v hrvaški družbi. Njegov razpis je spomladi zahtevala državljanska pobuda V imenu družine, ki nasprotuje istospolnim porokam, potem ko je ob podpori Katoliške cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740.000 podpisov za referendum. V ustavi zdaj zakonska zveza ni definirana, je pa v družinskem zakoniku.
Izid referenduma je obvezujoč ne glede na število volivcev, saj hrvaški zakoni ne predpisujejo najmanjše udeležbe, ki je potrebna za to, da je referendum veljaven. Pred referendumom, na katerem so januarja lani potrdili članstvo Hrvaške v Evropski uniji, so v saboru spremenili referendumsko zakonodajo in umaknili določilo, po katerem je bil referendum veljaven, če na volišče pride najmanj 50 odstotkov vseh volivcev.
