FOTO in VIDEO: 'Človekove pravice in svoboščine so kakor oklep, ki nas ščiti'

Današnji mednarodni dan človekovih pravic poteka pod geslom 20 let dela za vaše pravice. Združeni narodi opozarjajo na 20-letnico sprejetja dunajske deklaracije, s katero je bil ustanovljen urad visokega komisarja za človekove pravice.

Ob tem so predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pred parlamentom pripravili mirno manifestacijo, na kateri so simbolično opozorili, da so tudi delavske pravice sestavni del človekovih pravic. Zbralo se je okoli 20 ljudi, ki so s seboj prinesli transparent z napisom: "119.313 registrirano brezposelnih".

Dušan Semolič je pojasnil, da predvsem opozarjajo na pravice brezposelnih. "To so ljudje, ki so izgubili delo in so jim zaradi tega kršene tudi mnoge druge pravice – pravice, da lahko grejo v pokoj, se tem ljudem umikajo, pravice do zdravstvenih storitev se tem ljudem odmikajo, kajti žal je del zdravstvenega sistema pri nas odvisen od premoženjskega stanu," je dejal.

Dodal je, da si želijo, da bi boj za delovna mesta postal pomembna vrednota v Sloveniji. "Tako kot se politiki borijo za banke, naj se borijo tudi za nova delovna mesta, za ustvarjanje pogojev za to ... Obstajajo predpisi – slovenska ustava sodi mednje – ki nalagajo državi ustvarjanje pogojev za zaposlovanje. Obstaja tudi evropska socialna listina, ki govori, da imajo ljudje pravico do dostojnega dela. Treba je pa tudi vedeti, da brezposelni niso samo številka, z njimi je povezana usoda družin, tukaj so otroci. Skratka, opozarjamo na življenje, na stisko in na probleme brezposelnih," je povedal.

"Kriza ne sme biti izgovor za kršenje pravic"

Previdni moramo biti, da človekove pravice ne bodo kršene pod pretvezo, da v krizi ne gre drugače, je dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. "Človekove pravice in svoboščine so kakor oklep, ki nas ščiti," je zapisala v poslanici, ki jo je predstavila na današnjem sprejemu za najvišje predstavnike državnih institucij, civilne družbe in diplomatskega zbora.

"Ali se sploh zavedamo, kako neenakost boli, kako je težko v vsakdanji svet vstopiti ljudem z obrobja družbe, vsem socialno izključenim, nemočnim, razžaljenim in ponižanim ter se boriti za svoje pravice," sprašuje. "Ali vemo, kako težko je posameznikom, zlasti brez dosegljive pravne pomoči, razbrati pravice in dolžnosti iz tisočerih zakonov in podzakonskih aktov ter ubrati prave poti za njihovo uveljavitev," dodaja in poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti najšibkejšim, kot so otroci, invalidi in starejši.

Človekove pravice je treba udejanjati v praksi, ne le formalno priznavati, je zapisala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Tako pri pravici dostopa do informacij javnega značaja kot pri pravici do varstva osebnih podatkov, ki spadata med človekove pravice, opaža, da so nosilci oblasti njuni zavzeti zagovorniki, dokler poteka razprava na načelni ravni. Ko bi se morala načela preliti v zakonske rešitve in iz njih v prakso, so praviloma zadržani.

Po opozorilu Amnesty International (AI) Slovenije ne smemo dopustiti, da država ob kršenju človekovih pravic ne ukrepa ustrezno. Direktorica AI Slovenije Nataša Posel opozarja na slabe bivanjske razmere Romov na jugovzhodu države, ki so v 21. stoletju še vedno pogosto brez vode in elektrike. Država se ni dovolj potrudila niti za popravo krivic izbrisanim.

"Ekonomske in socialne človekove pravice so še posebej pomembne v današnjem času gospodarske krize, saj ta izrazito poslabšuje socialno-ekonomski položaj ranljivih družbenih skupin in jih še bolj potiska na družbeni rob. Države se morajo soočiti s tem izzivom in sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu z mednarodnimi obvezami za učinkovito odpravo vseh oblik diskriminacije," so opozorili na zunanjem ministrstvu.

V Zboru za republiko stanje človekovih pravic v Sloveniji ocenjujejo kot skrb vzbujajoče. Po besedah predsednika Lovra Šturma smo še vedno priča nespoštovanju pravice do človekovega dostojanstva, ki je na vrhu seznama pravic, saj pripada ne le živim, ampak tudi pokojnim. Šturm je aktualno oblast pozval, naj poskrbi za dostojen pokop žrtev povojnega nasilja v Hudi jami. Po njegovih besedah je izmikanje temu dejanju popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo. Prav tako je izrazil zaskrbljenost nad posegi oblasti v ekonomske pravice ljudi. Omenil je uvedbo nepremičninskega davka, ki bo obremenil fizične osebe, in nasploh dvigovanje davčnih obremenitev za pravne osebe.

Do enakopravnosti istospolnih še dolga pot

V Društvu DIH - Enakopravni pod mavrico pa opozarjajo na kršitve človekovih pravic lezbijkam, gejem, biseksualnim, transseksualnim in interseksualnim osebam (LGBTI). Do izpolnitve obljube o enakih pravicah za vse, ki je bila dana s splošno deklaracijo o človekovih pravicah, je po njihovih navedbah še dolga pot.