'Slovenija s ponižnim pristajanjem na vedno nove klofute dela škodo sebi'

Hrvaško sodišče v Zagrebu je odločilo v prid tožbama Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. Gre za prvi razsodbi po lanskem podpisu memoranduma v Mokricah.

V primeru tožbe PBZ gre za približno 220.000 evrov, medtem ko je zahtevek Zagrebške banke občutno višji in je izražen v osmih valutah od 318.000 funtov do 18 milijonov švicarskih frankov. Med drugim gre za 1,4 milijona evrov in devet milijonov ameriških dolarjev.

Kot je odločilo sodišče, bosta morali LB in NLB izplačati zneske z ustreznimi obrestmi in stroške postopka. PBZ in Zagrebška banka sta sicer zaprosili za "zastoj" postopka, LB in NLB pa za prekinitev, vendar je sodišče njihove predloge zavrnilo, ker bi se morali stranki v postopku strinjati. Gre za prvostopenjski sodbi, ki še nista pravnomočni.

Postopka še ni konec, sledijo pritožbe

Postopka s tem še ni konec, saj se bo slovenska stran pritožila, pritožijo pa se lahko tudi hrvaške banke, ker so zavrnili njihovo prošnjo za mirovanje postopka. Slovenska stran sicer meni, da gre z nadaljevanjem postopkov proti NLB in LB pred hrvaškimi sodišči za kršitev mednarodne pogodbe

Slovenija in Hrvaška, natančneje tedanja premierja Janez Janša in Zoran Milanović, sta namreč 11. marca lani na gradu Mokrice podpisala memorandum, v katerem se je Hrvaška zavezala, da bodo vsi postopki proti nekdanji Ljubljanski banki in NLB na hrvaških sodiščih mirovali do celovite rešitve v okviru nasledstva. Slovenija pa se je zavezala, da bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo in ji s tem odprla vrata v EU.

Slovenija je pristopno pogodbo ratificirala, Hrvaška je vstopila v EU, postopki na sodiščih pa so se kljub temu nadaljevali. Hrvaška stran zdaj trdi, da te tožbe ne sodijo v okvir pogajanj o nasledstvu, memorandum pa zanje sploh ni mednarodna pogodba.

Primer se bo tako najbrž vlekel še nekaj časa, v tem obdobju se lahko državi poskusita dogovoriti še po diplomatski poti. Možna pa sta še dva scenarija.

Če bi hrvaške banke poskusile izvršiti razsodbo z rubežem, bi verjetno ostale praznih rok. NLB na Hrvaškem nima premoženja, nekdanja Ljubljanska banka pa na Hrvaškem ima premoženje, a le v kreditih, ki jih je dala hrvaškim podjetjem. Če bi odprli vprašanje teh kreditov, pa bi priznali, da so pravzaprav oni dolžni slovenskim bankam. To je zato malo verjetno. Lahko pa bi Slovenija Hrvaško tožila pred meddržavnim sodiščem zaradi nespoštovanja mednarodne pogodbe. A ker imata Ljubljana in Zagreb tu različne poglede, bi s tem tvegali razsodbo, da memorandum ni mednarodna pogodba. Zato niti ta scenarij ni zelo verjeten.

Erjavec: To je direktna kršitev memoranduma iz Mokric

"Današnja sodba hrvaškega sodišča je direktna kršitev podpisanega memoranduma iz Mokric," je povedal slovenski zunanji minister Karl Erjavec.

Kot je spomnil, memorandum določa, da postopki v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na Hrvaškem stojijo, dokler ne pride do končne rešitve, ki se išče v okviru sukcesije. Izrazil je začudenje in obžalovanje, ker ti postopki na Hrvaškem še naprej tečejo, poudaril pa, da "odločbe hrvaških sodišč ne bodo imele nobenih posledic za Slovenijo, saj sta leta 1994 Hrvaška in Slovenija podpisali pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah", ki v 21. členu določa, da "tiste tuje sodne odločbe, ki so v nasprotju z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije ne morejo biti pripoznane in izvršljive".

Tudi če bi hrvaška sodna odločba postala pravnomočna – Erjavec sicer pričakuje, da bo postopek tekel do hrvaškega vrhovnega sodišča, saj se bosta LB in NLB pritožili – bo Slovenija uveljavljala omenjeno določilo pogodbe, da gre za sodno odločbo v nasprotju s slovenskim pravnim redom in tako ne bo izvršljiva, je dejal.

Ob tem je kot zanimivo označil različno sodno prakso na Hrvaškem, saj je v primeru, ko LB toži hrvaška podjetja za kredite, hrvaško sodišče prekinilo sodni postopek, dokler to vprašanje ne bo rešeno v okviru nasledstva.

Obžaloval je, da Hrvaška memoranduma ne spoštuje in se vprašal, zakaj ga je sploh podpisala, če ne more spoštovati tistega, kar je v njem zapisano.

Na vprašanje, ali gre za zaostrovanje odnosov med državama, je minister dejal, da zadeva seveda vpliva na odnose in da so se ohladili odnosi med njim in hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić, s katero sta se v začetku pogajala o memorandumu. Tako včeraj v Bruslju "ni bilo tako, kot je bilo", je dodal.

Na vprašanje, ali bo Slovenija zaradi nespoštovanja mednarodnega dogovora s strani Hrvaške to problematizirala v EU, pa je Erjavec dejal, da bodo nastalo situacijo preučili in poudaril, da sodba še ni pravnomočna. Upa pa, da bo Hrvaška "še enkrat premislila o vsem in spoštovala, kar je zapisano v memorandumu".

Hrvaško zunanje ministrstvo vztraja: Memoranduma nismo kršili

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu medtem vztrajajo, da Hrvaška ni kršila memoranduma, temveč da ga je – ravno nasprotno – spoštovala. Kot so dejali, "v memoranduma piše, da se država obvezuje zagotoviti zastoj" postopkov. Poudarili so, da je Pusićeva "vse to" pojasnila na srečanju z Erjavcem novembra v Zagrebu. Zunanja ministra sta se takrat zgolj strinjala, da je glavna razlika v prevodu besede "stay" v memorandumu, ki jo Slovenija razume kot prekinitev postopkov, na Hrvaškem pa jo razumejo kot mirovanje postopkov za največ dve leti.

'Slovenija s pristajanjem na nove klofute dela škodo sebi'

"Odločitev hrvaškega sodišča za Slovenijo ni obvezujoča, ker je v nasprotju z mednarodnim sporazumom. Škodi predvsem kredibilnosti Republike Hrvaške in njene vlade," pa je razsodbo komentiral predsednik SDS Janša.

Poslanec SLS Franc Pukšič meni, da Slovenija s pristajanjem na hrvaško kršenje sklenjenih dogovorov ne prispeva h krepitvi dobrososedstva, ampak le "h krepitvi balkanske prakse hazardiranja". Po njegovi oceni bi se morala slovenska vlada odločno odzvati in "o hrvaškem norčevanju iz sklenjenih dogovorov takoj obvestiti Evropski parlament, zunanje ministre in predsednike vlad".

"Hrvaška nadaljuje s prakso kršenja sklenjenih dogovorov, Slovenija pa s ponižnim pristajanjem na vedno nove klofute dela škodo sebi in obenem prispeva k rušenju osnovnih pravil evropskega obnašanja," je zapisal. "Tudi ko je Hrvaška prodajala parcele v lasti Slovenskega sklada kmetijskih gozdov in zemljišč in prodaje vpisovala v poneverjeno zemljiško knjigo, je Slovenija rekla, da je za nas to nično, namesto da bi odločno zahtevala takojšno razveljavitev. In vse je ostalo nespremenjeno. In tako v nedogled," je dodal Pukšič.