Rusija z vetom blokirala resolucijo o Krimu

Dan pred napovedanim referendumom o odcepitvi Krima od Ukrajine in priključitvi Rusiji je bilo napeto. Rusija je v Varnostnem svetu ZN danes z vetom blokirala resolucijo o referendumu na Krimu. Resolucija, ki so jo predložile ZDA, podprle pa zahodne države, poziva vse države, naj ne priznajo referenduma o priključitvi Krima Rusiji, ki naj bi potekal v nedeljo. Kitajska se je glasovanja o resoluciji vzdržala.

Osnutek resolucije, v katerem je zapisano, da nedeljski referendum na Krimu ne bo imel veljave, je podprlo 13 od 15 članic Varnostnega sveta. Ker je Rusija, ki ima kot ena od petih stalnih članic pravico veta, to tudi uporabila, resolucija ni bila sprejeta.

Kitajska, sicer tudi stalna članica VS ZN, se je glasovanja vzdržala, s čimer je Moskvo še bolj osamila pri reševanju krize v Ukrajini.

Varnostni svet ZN se je danes sestal na nujni seji na pobudo Washingtona, po tistem ko ZDA in Rusiji v petek ni uspelo doseči napredka v krizi na ukrajinskem polotoku Krim. Ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov na večurnih pogovorih v Londonu o krimskem vprašanju namreč nista našla skupnega jezika.

Napete razmere pred referendumom

Ukrajina je danes Rusijo obtožila, da je z vojaki vdrla na njeno ozemlje. Kot je zatrdilo ukrajinsko zunanje ministrstvo, je v vas severno od administrativne meje med Krimom in preostalo Ukrajino vdrlo kakih 80 ruskih vojakov s helikopterji in oklepniki.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšen umik vojakov in zagrozilo, da bodo "z vsemi sredstvi" ustavili rusko vojaško invazijo.

Protestniki zasedli ulice

V središču Moskve se je danes zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti ruskemu vmešavanju v Ukrajini in zasedbi Krima.

Udeleženci protesta so mahali z ukrajinskimi in ruskimi zastavami ter vzklikali gesla, ki jih je bilo mogoče slišati že med nedavnimi protesti na kijevskem Trgu neodvisnosti. Nosili so napise kot "Putin, umakni se iz Ukrajine" in "Zasedba Krima je ruska sramota" ter primerjali dejanja Rusije na Krimu z nemško priključitvijo Sudetov med drugo svetovno vojno. Nekateri levičarski protestniki so nosili črno-rdeče zastave za nekatere sporne ukrajinske uporniške vojske (Upa), ki se je borila proti sovjetskim in nacističnim silam med drugo svetovno vojno. Po ocenah AFP se je protestov v podporo Ukrajini udeležilo okoli 50.000 ljudi, medtem ko je ruska policija navedla številko 3.000 ljudi.

Demonstracij v podporo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki so dajale videz dobro organiziranega shoda, pa se je prav tako v središču Moskve po ocenah policije udeležilo 15.000 ljudi. Televizijske kamere so pokazale množico v rdeče oblečenih ljudi z rdečimi zastavami v rokah, iz zvočnikov pa so odmevale besede "fašisti", ki so letele na prebivalce Ukrajine, ki da so sovražno nastrojeni proti tamkaj živečim Rusom.