'V Sloveniji je upadla politična volja za boj proti korupciji'

V Sloveniji je upadla politična volja za boj proti korupciji, ugotavlja Evropska komisija v prvem poročilu o korupciji v članicah EU. Komisija zato Sloveniji med drugim predlaga uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov.

Slovenija je med državami Srednje in Vzhodne Evrope med najdejavnejšimi v boju proti korupciji, saj ima dobro razvit pravni in institucionalni protikorupcijski okvir. Vendar pa se zdi, da je v zadnjih letih, sredi domnev in dvomov o integriteti funkcionarjev na visokih položajih, upadla politična volja za boj proti korupciji, ugotavlja komisija.

Komisija zato v današnjem poročilu Sloveniji predlaga uvedbo odvračalnih kazni za izvoljene in imenovane funkcionarje, če kršijo zahteve o prijavi premoženjskega stanja in nasprotju interesov, ter sprejetje dodatnih ukrepov za okrepitev standardov odgovornosti izvoljenih funkcionarjev.

Predlaga ji tudi, naj zaščiti operativno neodvisnost in vire protikorupcijskih organov ter posebne tožilske službe za boj proti finančnemu kriminalu, naj okrepi protikorupcijske mehanizme v povezavi s podjetji v državni lasti ali pod državnim nadzorom ter v postopkih za oddajo javnih naročil in privatizacijskih postopkih ter naj stori več za učinkovit nadzor financiranja strank.

To sporoča komisija Sloveniji v dolgo pričakovanem prvem poročilu o korupciji v članicah EU. Korupcija je eden največjih izzivov v uniji, ki stane približno 120 milijard evrov na leto. Kljub dosedanjim ukrepom so učinki boja proti korupciji še vedno nezadovoljivi, sicer opozarjajo v Bruslju.

"Korupcija spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in pravno državo, škodi evropskemu gospodarstvu in državam odžira prepotrebne davčne prihodke," je ob predstavitvi poročila poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. V Evropi "ni kotička brez korupcije", je opozorila. Ni pa želela izpostaviti najbolj problematičnih držav, češ da namen poročila ni razvrstiti države v korupcijsko lestvico, saj tudi ni orodij, da bi to lahko storili, temveč prikazati celovito sliko problema.

Poročilo razdeljeno na tri dele

Poročilo je razdeljeno na tri dele: poglavje o splošnih ugotovitvah in trendih po EU, tematsko poglavje o korupciji v javnem naročanju ter poglavja o posameznih članicah, v katerih komisija razgrinja probleme in dobre prakse.

V delu o glavnih trendih komisija izpostavlja nezadostnost nadzornih mehanizmov za preverjanje postopkov v javnih organih mnogih članic, zlasti na lokalni ravni, in pogosta navzkrižja interesov. Ugotavlja tudi, da pri pregonu in kaznovanju nekatere države dosegajo odlične rezultate, v drugih pa so uspešni primeri redki ali pa so preiskave dolgotrajne, ter da je politična odgovornost v mnogih državah še vedno aktualno vprašanje.

Posebno poglavje je namenjeno javnim naročilom, prek katerih se letno porabi približno petina bruto domačega proizvoda EU za nakup blaga in storitev. Zaradi izpostavljenosti korupciji komisija v poročilu poziva k uvedbi strožjih standardov na tem področju.

Javno mnenje: 91 odstotkov Slovencev se strinja, da je korupcija razširjena

Ob poročilu je komisija objavila tudi obširni raziskavi javnega mnenja. Glavne ugotovitve so: več kot tri četrtine evropskih državljanov in 91 odstotkov Slovencev se strinja, da je v njihovi državi korupcija razširjena; štirje odstotki Evropejcev in trije odstotki Slovencev pravijo, da so bili v preteklem letu pozvani, naj plačajo podkupnino, ali pa se je to od njih pričakovalo; štiri od desetih evropskih podjetij menijo, da korupcija ovira poslovanje.

Komisija za zdaj ni predlagala sankcij ali nove zakonodaje. Današnje poročilo je namreč prvi celovit pregled stanja v članicah unije in prvi korak, ki vodi v dialog s članicami in parlamenti o tem, kako izboljšati razmere. Čez dve leti bo pripravila drugo poročilo.

KPK: Ugotovitve Bruslja so pričakovane

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovitve iz Bruslja označila kot pričakovane. Problema sistemske oziroma strukturne korupcije si namreč ni izmislila KPK, mediji ali ljudje v javnomnenjskih raziskavah. Je resna in realna in prišli smo tako daleč, da nas na to jasno opozarjajo že vse relevantne mednarodne institucije – Svet Evrope, OECD in Evropska komisija, so poudarili.

Poudarila je, da je skrajni čas, da se nosilci oblasti, vključno s pravosodnimi in nadzornimi organi, iskreno soočijo s problemom sistemske oz. strukturne korupcije v Sloveniji. Po njihovi oceni lahko država svojo zavezo pokaže že s tem, da prične resno uveljavljati 15 točk, ki jih je senat KPK izpostavil ob svojem odstopu.