V vročinskem valu, ko se bodo temperature dvignile tudi do okoli 38 stopinj ali več, je treba paziti nase in na druge. Nekaj nasvetov, kako ravnati v vročini, si lahko preberete TUKAJ.
V teh dneh nikakor ne smemo pozabiti na živali, ki jim je treba zagotoviti svežo vodo in senco oziroma dostop do hladnejših mest. Kot so poudarili v Društvu za zaščito živali Trebnje, moramo poskrbeti tako za svoje živali kot tudi prostoživeče. Še posebno opozorilo – lastniki naj psov ne vozijo (če to ni nujno za njihovo zdravje) ali celo puščajo v avtomobilih, čeprav so le-ti opremljeni s klimo.
Na policijski postaji Izola so za 24ur.com povedali, da policisti, če je pes še živ, lahko vdrejo v avtomobil. Več o konkretnem primeru nam še niso mogli povedati. Neuradno smo izvedeli, da lahko lastnika doleti kazenska ovadba zaradi mučenja živali.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še svetujejo, da sprehode in druge fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure. Posebno pozornost namenite psom brahicefaličnih pasem (kratek gobec), ki imajo zaradi anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo, so zapisali na upravi.
Kaj če žival doživi toplotni udar?
Mačke in psi izgubljajo toploto predvsem s sevanjem in izhlapevanjem. Ker pa so te živali prekrite z dlako in nimajo žlez znojnic po vsej kožni površini, je oddajanje toplote s sevanjem (skozi kožo) prepočasno. Najpomembnejši način oddajanja toplote pri psih in mačkah je zato izhlapevanje. Hitro in plitko dihanje (sopenje) omogoča odvajanje toplote preko sluznic zgornjih dihalnih poti, so zapisali na upravi.
Kadar je žival izpostavljena zelo visokim temperaturam iz okolja in visoki zračni vlažnosti ali pa ima zaradi bolezenske okvare dihal močno zmanjšano učinkovitost izgubljanja toplote s sopenjem, lahko pride do resnih okvar zdravstvenega stanja živali. Končna posledica odpovedi mehanizmov za uravnavanje telesne temperature je povišana telesna temperatura, ki postane nevarna že tedaj, ko za zelo kratek čas preseže 43 stopinj Celzija ali ko za dlje časa preseže 41 stopinj Celzija.
Po vzrokih za pregretje organizma ločimo dva sindroma nenadnega pregretja organizma: toplotni udar in pregretje zaradi fizične aktivnosti. Znaki toplotnega udara (lahko nastopijo vsi ali pa le nekateri) so: pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste (cianotične) vidne sluznice, povišana telesna temperatura (41–43 stopinj C), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest, v končni fazi celo pogin.
Prva pomoč pri vročinskem udaru, kot navajajo na upravi za veterinarstvo, obsega, da žival nemudoma premaknemo v zračen prostor ali senco in jo ohlajamo z vodo, glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, takoj poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč.
KOMENTARJI (257)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.