V času viroz še posebej pazite na malčke

Pred nami je čas smrkanja, kihanja in kašljanja. Na Združenju za pediatrijo opozarjajo, da se je treba pripraviti, še posebej pa moramo paziti na malčke. Predsednica združenja in pediatrinja Margareta Seher Zupančič je postregla s podatkom, da je stopnja obolevnosti za težkimi okužbami pri otrocih do 4. leta pri nas mnogo višja kot v Evropi. Kot pravi, so na prvem mestu okužbe dihal, vnetja žrela, ušes in črevesne okužbe. Povzročitelji so tako virusi kot tudi bakterije, najbolj pa so težjim okužbam izpostavljeni novorojenčki, nedonošenčki, otroci s kroničnimi boleznimi, otroci iz kadilskih družin in tisti iz družin s slabim socialnim statusom oziroma tisti, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, pravi Seher Zupančičeva.

Kot kažejo podatki, so otroci, ki hodijo v vrtec, večkrat bolni, a se po drugem letu starosti to izenači z otroki, ki so v domačem varstvu. "Do prenosa bolezni najpogosteje pride zaradi telesnih stikov, ker si otroci podajajo igrače," pravi in nadaljuje, da starši pogosto v vrtce pripeljejo bolne otroke, nekateri med temi pa so kužni, še preden so vidni klinični znaki bolezni.

Za virusnimi okužbami, med katere spada tudi gripa, najpogosteje zbolijo predšolski otroci in starejše osebe, zanjo pa so značilni nenaden začetek mrazenja, vročina nad 38 stopinj Celzija, bolečine v mišicah in sklepih ter pekoč občutek v žrelu. Med virusne okužbe spadajo tudi RSV, adeniovirusi, virus influenca A in B ter ostali. Klinični znaki se tudi pri drugih okužbah večinoma kažejo v obliki nahoda, vročine, kašlja, oteženega dihanja, piskanja, pri zelo majhnih otrocih pa tudi plitvo dihanje, pomodrevanje in daljši dihalni premori.

Pri bakterijskih okužbah gre predvsem za pnevmokokne okužbe, pljučnico, vnetje nosne votline in akutna vnetja srednjega ušesa, ki po dosedanjih podatkih raziskav tarejo kar 60 odstotkov otrok mlajših od enega leta. Med bakterijske okužbe med drugim spadata tudi angina in škrlatinka, edini učinkovit način zdravljenja pa je uživanje antibiotikov. "Žal se pri tem spopadamo s problemom naraščajoče odpornosti bakterij na antibiotike," opozarja predsednica združenja.

Kakšna je naloga staršev?

Kot pravi, je v tem času nujno pogosto umivanje rok. "Ne kašljamo v dlani, pač pa v rokav," poudarja in dodaja, da je treba redno zračiti stanovanja, novorojenčkom do dveh mesecev starosti pa odsvetujejo obiske. Če je v družini novorojenec, bi moral tudi starejši otrok ostati v domačem okolju, pravi. V času epidemij se moramo tudi izogibati prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi. "Sem štejemo tudi trgovske centre in razne prednovoletne prireditve," je poudarila. Pametno bi bilo tudi, da se starši pred sezono gripe zaščitijo s cepljenjem in okrepijo splošno odpornost celotne družine. "Čim več gibanja na svežem zraku, v stanovanju pa ne smemo dovoliti kajenja," pravi strokovnjakinja.

Kaj bi morali postoriti v vrtcih?

Po besedah Seher Zupančičeve je treba otrokom v vrtcih privzgojiti skrb za higieno rok. Pomembno je čiščenje kljuk, stikal, igralnih površin in igrač, zračenje prostorov. Bolne otroke pa bi morali izključiti iz skupine. Zelo pomembno je tudi cepljenje osebja, pravi. Svoje bi morala opraviti tudi država. "Morali bi prisluhniti staršem, ki si danes ne upajo ostati doma na bolniški," pravi in dodaja, da bi morali v ambulantah povsod zagotoviti prostorsko ločitev zdravih in bolnih otrok. Nujno je tudi cepljenje zdravstvenega osebja in stimuliranje staršev, da v času porodniškega dopusta starejšega otroka zadržijo v domačem okolju. "Več bi morali vložiti tudi v izobraževanje staršev in osebja v vrtcih," še poudarja.

Kar 90 odstotkov otrok z rotavirusi je mlajših od 5 let

Breda Zakotnik z infekcijske klinike je ob tem opozorila na izjemno nevarne rotaviruse, ki so na drugem mestu med vzroki za hospitalizacije. Vsako leto naj bi namreč v bolnišnice sprejeli od 900 do 1500 oseb z rotavirusom, od tega pa je kar 90 odstotkov otrok mlajših od 5 let. "Pa saj to je samo driska, pogosto pravijo starši. A treba se je zavedati, da so najmlajši otroci zelo občutljivi na izgubo tekočine," opozarja Zakotnikova. Kot pravi, rotavirusi radi povzročajo tudi krče, vnetja živčevja, povezujejo pa jih tudi s pojavom sladkorne bolezni. V celotni Evropi je bilo pred uvedbo cepljenja vsako leto z rotavirusi okuženih kar pet milijonov ljudi, v povprečju pa jih je 230 letno tudi umrlo.

Umivajte si roke, čistite igrače, plenice nemudoma odvrzite v koš!

Kot pravi, so ti virusi izredno kužni, saj bolniki v prvih dneh bolezni v blatu izločajo ogromne količine virusov. "Izjemno dolgo preživijo, tako na trdih površinah, igračah, tleh in drugod," pravi in pojasnjuje, da lahko živijo tudi dlje kot teden dni. Temelj preprečevanja je tudi tukaj umivanje rok. "Moramo jih umivati temeljito, s tekočo vodo in milom. To moramo storiti pogosto, vsekakor pa vsakokrat po tem, ko smo rokovali s plenicami," pravi Zupančičeva in svetuje, da uporabljeno plenico takoj neposredno odvržemo v koš, ali pa odložimo v pripravljeno vrečko. "Plenic nikamor ne odlagamo, nikakor pa ne na tla, ker bomo s copati viruse raznesli po celem stanovanju," pravi. Prav tako opozarja, da se ne smemo dotikati pokrova koša. Zato predlaga uporabo koša, katerega pokrov se odpre s pritiskom na stopalko.