Janša: Časa ni veliko, potrebne so hitre odločitve

V Bruslju se sestajajo voditelji članic Evropske unije, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, ki je dejal, da so pri vzpostavljanju bančne unije potrebne hitre odločitve.

Začetek vrha so zaznamovale razlike med Nemčijo in Francijo. Medtem ko Pariz izpostavlja, da mora biti enoten bančni nadzor vzpostavljen do konca leta, v Berlinu poudarjajo, da je kakovost pomembnejša od hitrosti, ter izpostavljajo potrebo po krepitvi proračunskega nadzora.

Hollande želi potrditev cilja za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora do konca leta, Merklova pa več nadzora nad nacionalnimi proračuni.

Nemška kanclerka je pred prihodom poudarila, da bi moral evropski super komisar za denarne in gospodarske zadeve imeti pravico veta na nacionalne proračune, če bi ti kršili evropska pravila. Cilj tega vrha niso odločitve o "proračunski uniji", temveč o bančni uniji, je na to odvrnil Hollande. "Edina odločitev, ki jo moramo sprejeti oziroma potrditi, je to, da bo bančna unija, konkretno njena prva faza, bančni nadzor, vzpostavljena do konca leta," je izpostavil.

Nemško stališče, da z vzpostavljanjem bančnega nadzora ne bi smeli hiteti, podpirajo članice območja evra z najvišjo bonitetno oceno, razen Francije, ki vodi nasprotni tabor, v katerem je tudi Slovenija.

Poleg tega, da ni enotnosti v območju evra, obstajajo tudi trenja med članicami z in brez evra. Veliko Britanijo, Švedsko in druge članice brez evra namreč skrbi, da bi enoten bančni nadzornik za območje evra posegal v njihove pristojnosti.

Tokratni vrh bo sicer prinesel predvsem usmeritve, odločitve pa se pričakujejo decembra. Neznank je še veliko, "vprašanj je več kot odgovorov, smo sredi procesa, ki pa gre v pravo smer", ocenjujejo evropski diplomatski viri.

Glavna tema tokratnega vrha je poglabljanje evropske integracije na temelju štirih stebrov: bančne in fiskalne unije ter krepitve ekonomske in politične unije.

Koncept korenčka in palice

Poleg bančnega nadzora sta v ospredju še dve ideji, ki predstavljata koncept korenčka in palice: na eni strani evrski proračun ali fiskalni sklad, ki naj bi članicam območja evra pomagal pri izvedbi reform, ter na drugi strani individualne pogodbe o reformah ter krepitev vloge evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve.

A ti ideji sta še v plenicah. Največ, kar se v povezavi s tem pričakuje od tega vrha, je, da bo prižgal zeleno luč za njuno podrobno preučitev do decembrskega srečanja voditeljev, ko se obeta podroben kažipot do "prave" ekonomske in monetarne unije.

Ideji o super komisarju, ki jo odločno zagovarja Nemčija, sicer niso vsi naklonjeni. Avstrijski kancler Werner Faymann na primer meni, da bi se morala EU namesto na super komisarja osredotočiti na "prave ukrepe za boj proti brezposelnosti, predvsem med mladimi".

Britanski premier David Cameron je ob prihodu na vrh ponovil svojo mantro - če ne bo pospravila po območju evra, Evropa tvega, da jo bo v globalni tekmi za konkurenčnost preostali svet odrinil na stranski tir.

Janša: Potrebne so hitre odločitve

Zaradi razmer v bančnih sektorjih v številnih državah EU, žal tudi v Sloveniji, so pri vzpostavljanju bančne unije potrebne hitre odločitve, je ob prihodu poudaril premier Janez Janša. "Časa ni veliko. Vidimo, kakšne so razmere v bančnem sektorju, v številnih državah, žal tudi v Sloveniji, zato so potrebne hitre odločitve," je dejal premier. S tem je nakazal, da je Slovenija v taboru držav na čelu s Francijo, ki se zavzemajo za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora do konca leta.

V povezavi z idejo o evrskem proračunu pa je premier poudaril, da "EU ima proračun" in "ne potrebuje dveh", so pa znotraj območja evra možni "kakšni dodatni instrumenti".

"Drugače pa, EU ima eno valuto, to je evro. Evro ima en proračun, eno večletno finančno perspektivo in teh institucij nima smisla podvajati in se seveda tudi ne bodo," meni premier.

Janša je še ocenil, da za zdaj ni potrebe, da se v reševanje problema Ljubljanske banke neposredno vključi vladna raven.