Prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom in vožnje pod vplivom antidepresivov je po grobih ocenah do pet odstotkov, je pojasnil v. d. direktorja agencije za varnost v prometu Franc Pojbič. Zato je, kot pravi, agencija s partnerji začela projekt osveščanja ljudi o tveganosti vožnje v primeru utrujenosti ali pod vplivom antidepresivov.
Pojbič je poudaril, da z zloženkami o utrujenosti med vožnjo in o depresiji ter vplivu antidepresivov na vožnjo želijo preventivno zmanjšati tveganje za prometne nesreče zaradi zaspanosti in depresij. Za ravnanje v cestnem prometu pa je po njegovem prepričanju sprva odgovoren udeleženec sam, saj mora pred določeno potjo presoditi primernost svojega zdravstvenega stanja in stanja utrujenosti ter si v primeru daljše poti privoščiti počitek. Zato je treba voznike o tem preventivno osveščati, je dejal.
Pojbič je še poudaril, da tudi cestna infrastruktura lahko prispeva k preprečevanju prometnih nesreč. V Sloveniji je, kot pravi, še vedno neprimerna, saj je premalo označb na cestišču. Poleg tega pa morajo tudi vozniki poskrbeti za primerno temperaturo v vozilu ter prilagoditi vožnjo voznim razmeram.
Majda Zorec Karlovšek z Inštituta za sodno medicino je dejala, da je med vozniki, ki so povzročili prometno nesrečo zaradi zaspanosti, večina moških, in sicer mlajših, ki se vračajo z zabav, ter tistih moških, ki imajo predolge delavnike. Med njimi so tudi tisti, ki jemljejo zdravila ali uživajo alkohol. Same nesreče se po njenih besedah zgodijo v zgodnjih jutranjih urah na avtocestah in v naseljih.
Pri vožnji pod vplivom antidepresivov je potrebno, da vozniki poznajo svoje bolezensko stanje in se seznanijo s stranskimi učinki zdravil, ki lahko vplivajo na vožnjo, je še dodala Zorec Karlovškova.
Leja Grošelj Dolenc z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa je predstavila rezultate raziskave o zaspanosti med vozniki motornih vozil. Petina žensk in tretjina moških je že zaspala za volanom, 36 odstotkov žensk in 48 odstotkov moških pa je kljub zaspanosti nadaljevalo vožnjo.
Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana je pojasnila, da po mednarodnih raziskavah petina ljudi doživi depresivno obdobje v življenju. Pri tem je poudarila vlogo zdravnikov, ki morajo pri predpisovanju antidepresivov opozoriti svoje bolnike na učinke zdravil ter možnosti zmanjšane sposobnosti za vožnjo.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.