Začenja se postopek za spremembo ustave glede referendumske ureditve

Poslanke in poslanci so v okviru današnjih glasovanj sprejeli sklep, da državni zbor začne postopek za spremembo referendumske ureditve. Za takšen sklep je glasovalo 87 poslancev, proti pa eden, nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Zdaj mora ustavna komisija pripraviti predlog ustavnega zakona za drugo fazo ustavnorevizijskega postopka.

Takoj po izglasovanju sklepa, da začno postopek za spremembo ustave, so poslanci opravili še krajšo razpravo o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi omenjene spremembe vnesli v ustavo, o stališču ustavne komisije, ki je s pomočjo skupine strokovnjakov pripravila predlog omenjenega zakona, in o dopolnilih na njeno stališče. Dopolnil poslanske skupine niso vložile, stališče, s katerim se je ustavna komisija opredelila do predloga ustavnih sprememb, pa so poslanci s 84 glasovi za in enim proti sprejeli.

So pa poslanci zavrnili koalicijsko novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po kateri bi bilo za vložitev pobude za referendum namesto 2500 neoverjenih potrebnih 5000 overjenih podpisov. Za to, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bi morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev, tako pa je od 89 poslancev, ki so prijavili kvorum, za zakon glasovalo 51, proti pa 37 poslancev. Glasovanje proti so napovedali poslanci PS in SD.

Praktično vse poslanske skupine imajo neke pomisleke

Do sprememb je bil najbolj kritičen Vogrin. "V času, ko imamo toliko težav, se ukvarjamo s spremembo referendumske ureditve. To je narobe," je dejal.

Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) pa je dejala, da je predlog sprememb eden najboljših, ki so jih imeli do zdaj. Moti pa jih to, da predvideva določbo, da DZ ni vezan na izid referenduma. Poslanci PS so po njenih besedah sicer razdvojeni pri tem, ali bodo ustavne spremembe na koncu podprli ali ne. Po njenih besedah spremembe ne smejo iti v smeri omejevanja referenduma, pač pa le v smeri njegovih izboljšav.

Do določenih sprememb imajo pomisleke tudi v poslanski skupini SDS. Želijo si, da bi se model zavrnitvenega referenduma, ki ga vsebuje predlog, spremenil oziroma bi se postopek na ustavni komisiji vodil tako, da bo mogoče o omenjenem modelu glasovati ločeno. Sicer predloga ustavnih sprememb ne bodo podprli, je napovedal vodja strankine poslanske skupine Jože Tanko.

Pomisleke do posameznih delov sprememb imajo tudi v NSi in SLS, čeprav izrecnih napovedi, da ustavnih sprememb ne bodo podprli, če se posamezni deli ustrezno ne spremenijo, ni bilo slišati.

Kakšne so predlagane spremembe?

Predlog ustavnih sprememb med drugim predvideva, da bo lahko zakonodajni referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev. Na referendumu po novem ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj četrtino vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ več ni vezan na izid referenduma in lahko takoj po zavrnitvi predlaga boljši zakon.