Tujina

Umrl je 'tisti mali, ki ima raka'

Sarajevo, 02. 12. 2013 20.36 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Bosna žaluje za pogumnim najstnikom, ki je s svojo zgodbo – misli je strnil pod naslovom "Jaz sem tisti mali, ki ima raka" – ganil množice. 19-letni Nedžad Beširević je izgubil bitko z boleznijo, ki se jo je odločil premagati.

Nedžadu tudi terapija v Nemčiji, za katero so denar prispevali dobri ljudje iz vse Bosne, ni pomagala. Potem ko je skoraj vse življenje preživel po bolnišnicah in tam tudi dočakal polnoletnost, je umrl doma.
Nedžadu tudi terapija v Nemčiji, za katero so denar prispevali dobri ljudje iz vse Bosne, ni pomagala. Potem ko je skoraj vse življenje preživel po bolnišnicah in tam tudi dočakal polnoletnost, je umrl doma. FOTO: Thinkstock

"Sinoči ob 23.45 se je naš borec, naš heroj preselil v boljši svet, kjer ni injekcij, terapij, bolezni in trpljenja." Ta zapis na Facebooku, prek katerega so zbirali pomoč za 19-letnega Nedžada Beširevića, je razgalil kruto resnico – zmagal je rak.

Najstnik iz Bosne se je dolga leta bojeval s Hodgkinovim limfomom, vrsto raka, ki napada limfne žleze. Velik del življenja je zato preživel po bolnišnicah, umrl pa je doma v kraju v bližini Cazina. Tja se je vrnil, potem ko tudi terapija v Nemčiji ni delovala in je postalo jasno, da je bolezen močnejša od njega.

Javnost v Bosni in tudi v drugih državah je Nedžada spoznala poleti, ko je na Facebooku objavil zapis z naslovom "Jaz sem tisti mali, ki ima raka".

"To sem jaz, tisti mali, ki ima raka. Saj veš, tisti, za katerega zbirajo denar, da preživi. Ja, to sem jaz. Jaz sem blagajna za dobrodelne prispevke v vaših bankah, tekoči račun, humanitarni koncert in humanitarna številka … To je moja številka, to je moje življenje in moja resničnost. Da, to sem jaz." S temi besedami je začel zapis, ki je ganil množice.

Opisal je svoje otroštvo na hodnikih bolnišnic, rojstne dneve v bolniški postelji … Želim si, da nikoli ne bi slišali zame, je nadaljeval in si zaželel, da bi preživel, saj bi njegova smrt uničila tiste, ki jih ima najraje. "Žal mi je, da vas obremenjujem, da vas vsi v mojem imenu prosijo, da mi pomagate, da vas v svojem imenu prosim, da mi pomagate. Ne gre zame ... Nočem, da moji ostanejo brez mene, tega jim nikakor ne morem narediti. Videl sem, kako so odšli prijatelji iz bolniških postelj, videl sem žalost, ki je ostala za njimi, in moja mama tega ne bi prenesla. Kako naj ji naredim kaj takega? Kdo od vas bi svoji mami naredil nekaj takega?!" se je vprašal.

Zapis je končal z odločnimi besedami, da bo ozdravel, končal fakulteto in imel otroke, ki jim bo pripovedoval, kako je bil nekoč bolan, a se je izvlekel. Žal je resnica drugačna.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3