V Sloveniji in v območju z evrom se je gospodarska aktivnost v prvem letošnjem četrtletju znova zmanjšala, že šesto četrtletje zapored. Slabšanje razmer nakazujejo tudi kazalniki razpoloženja, po katerih naj bi se to nadaljevalo tudi v drugem četrtletju. Evrsko gospodarstvo naj bi tako okrevalo šele v drugi polovici leta, napovedi pa spremljajo velika tveganja, povzemajo analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V Sloveniji je bilo znižanje gospodarske aktivnosti znova med največjimi v evroobmočju. Ob tem so se razmere na trgu dela še zaostrile. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je zmanjšalo in ostalo medletno nižje, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je še zvišala, dodajajo. "Na zmanjšanje je poleg padca gospodarske aktivnosti vplivalo tudi pospešeno upokojevanje ob koncu lanskega leta, ki se odraža v občutnem povečanju števila neaktivnih v prvem četrtletju in je po naši oceni tudi posledica sprejete pokojninske reforme," pojasnjujejo analitiki Umarja.
Plače v zasebnem sektorju stagnirajo že od konca leta 2011. V državnem sektorju ostajajo na ravni, znižani z lansko uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ. Medletni padec povprečne bruto plače je ostal v prvem četrtletju 1,0-odstoten, v zasebnem in predvsem državnem sektorju se je še poglobil.
Zaostrujejo se tudi razmere v bančnem sistemu. Kreditna aktivnost se zmanjšuje. V prvih štirih mesecih se je obseg posojil domačim nebančnim sektorjem zmanjšal že za okoli 640 milijonov evrov. Pritiski, povezani z zapadanjem tujih obveznosti, so se nekoliko umirili, močno pa so se okrepili likvidnostni pritiski, povezani z izrazitim odlivom vlog gospodinjstev, opozarjajo analitiki.
Vedno več nakupov v tujih diskontnih trgovinah
Kriza vpliva tudi na nakupovalne navade, poudarjajo. Za pretežno živilske prodajalne v Sloveniji je sicer še vedno značilna visoka koncentracija, ki pa se v zadnjih šestih letih, predvsem zaradi diskontnih trgovin, zmanjšuje.
Zniževanje koncentracije je posledica krepitve prodaje v tujih diskontih. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in spreminjanjem nakupovalnih navad slovenskega kupca, do katerih je prišlo tudi zaradi krize, lani skupaj ustvarili 16,4 odstotka celotnega prihodka od prodaje panoge, medtem ko so ga leta 2007 ustvarili 6,5 odstotka.
Ob tem se je delež največje družbe v prihodku panoge zniževal, deleža drugih dveh največjih družb pa zadnja leta ostajata na podobni ravni in skupaj dosegata približno tretjino vseh prihodkov panoge, še navajajo analitiki Umarja.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.