Učiteljica, ki je zaščitila otroke: Vedela sem, da je naša edina možnost, da se hitro skrijemo

Skoraj leto dni je minilo, odkar je 30-letna Kaitlin Roig-DeBellis, učiteljica prvega razreda na osnovni šoli Sandy Hook v Newtownu, svoje učence zaprla v majhno kopalnico, da bi jih zaščitila pred strelcem, ki je v 11-minut trajajočem strelskem pohodu ubil 20 otrok in šest odraslih.

Mirno in zbrano je Roig-DeBellis za Reuters opisala srhljivo zaporedje dogodkov tistega usodnega dne: "Bili smo le nekaj korakov stran od mesta, kjer je začel streljati – vhodnih vrat. Takoj, ko sem slišala prvi strel, sem vstala, zaprla vrata, ugasnila luči, se obrnila k otrokom in jim rekla: Zdaj moramo v kopalnico! Nisem imela časa, da bi vzela ključe, ki so ležali na moji mizi, in zaklenila vrata. Učilnica je tako ostala odklenjena. Slišali so se streli, bili so glasni in grozljivi. Stisnili smo se v kopalnico. Začela sem dvigovati otroke, enega po enega, in jih dobesedno polagala na stranišče, za stranišče, eno deklico sem dvignila na škatlo za toaletni papir. Vedela sem, da je naša edina možnost, da se skrijemo, in to hitro."

Roig-DeBellisova in njenih 15 učencev, ki jih sama naslavlja z "moji otroci", so se v kopalnici, ki meri 0,9 x 1,2 metra, skrivali 45 minut. Zahvaljujoč njej so vsi ostali živi in nepoškodovani.

Mnogi jo imajo za junakinjo, ona pa skromno odgovarja, da je storila nekaj, kar bi tisti dan storil vsak. "Vprašanje je bilo – ali hočem preživeti in ali hočem, da moji otroci preživijo? Odgovor je bil da. Ne lastim si zaslug, da sem vedela, da moramo v kopalnico na varno. Prepričana sem, da nas je tja usmerjala neka višja sila."

Kot je znano, je 20-letni Adam Lanza 14 decembra lani doma najprej ustrelil svojo mamo, nato pa se pripeljal v šolo in moril še tam. Ubil je 26 ljudi, nato pa sodil še sebi. Njegov motiv še danes ni znan.

V sosednji učilnici je ustrelil učiteljico prvega razreda Victorio Soto, njeno pomočnico Anne Marie Murphy in šest otrok. Le dvoje vrat naprej so pod njegovimi streli umrli učiteljica Lauren Rousseau, njena pomočnica Rachel D'Avino in 14 otrok.

Po masakru si Roig-DeBellisova še ni povsem opomogla, niti se ni vrnila na delo. "Spominjam se prvih dni, ko mi je bilo težko vstati iz postelje. Sprehajala sem se naokoli in si pela Amazing Grace. Tako neverjetno težko je bilo. To je bila najslabša stvar, ki se nam je lahko zgodila," opisuje s solzami v očeh.

"Šla sem naprej, a nikoli ne bom pozabila. Tisti dnevi bodo vedno del mene. To ni pritoževanje, to je realnost," je še dodala. Po dogodku je ustanovila dobrodelno organizacijo Classes 4 Classes, s katero si učenci pomagajo in obdarujejo med seboj.