FOTO: V Ukrajini vse bolj krvavo, Kremelj nima več vpliva na proruske skrajneže

Danes so v mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine izpustili 25. aprila zajete opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Kmalu za tem pa je v mestu izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi. Od tega so bili le štirje oboroženi, enajst pa jih je bilo po navedbah ruske agencije Itar-Tass "miroljubnih državljanov". Oboroženi napadalci bi lahko pripadali ultranacionalističnemu Desnemu sektorju, ocenjujejo predstavniki samoobrambnih sil Slavjanska.

V vasi Andrejevka na obrobju Slavjanska so medtem pripadniki Desnega sektorja v ločenem incidentu ubili deset ljudi, še 40 so jih ranili. Po navedbah župana Slavjanska Vjačeslava Ponomarjova ni šlo za spopad, pač pa so skrajneži streljali na neoborožene ljudi na cesti sredi vasi, ki so jih skušali ustaviti in z njimi govoriti.

Sicer pa se je nasilje včeraj razširilo tudi na Odeso na jugu države, kjer je po nekaterih podatkih umrlo 46 ljudi. V spopadih so priprli 130 ljudi, po podatkih Itar-Tassa pa je bilo v nasilju ranjenih okoli 200 ljudi, med njimi 22 policistov.

Največ ljudi je umrlo v požaru, ki je izbruhnil v stavbi sindikatov. Večina se je zadušila, drugi so umrli, ko so se pred plameni skušali rešiti s skokom iz stavbe.

V Odesi so včeraj potekali nasilni protesti, na katerih so se spopadli prokijevski in proruski skrajneži. Že v spopadih je umrlo več ljudi, nekateri zaradi ran s strelnim orožjem, nato pa je izbruhnil še požar. Nobena od strani ne želi pojasniti, kako je požar izbruhnil, prihajajo pa informacije, da so se v stavbo skrili proruski separatisti. Obe strani sta v stavbo metale molotovke.

Ukrajinski namestnik zunanjega ministra Danilo Lubkijevski je dejal, da poteka preiskava in dodal, da je za nasilje kriva Rusija. Tudi ZDA so že obsodile nasilje in pozvale k umiritvi strasti v tem do zdaj mirnem mestu.

Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov pa je razpisal dvodnevno žalovanje tako za žrtvami nasilja v Odesi kot tudi za najmanj devetimi ljudmi, ki so v petek umrli v spopadih med ukrajinskimi vojaki in proruskimi separatisti pri mestu Slavjansk. "2. maj je bil tragičen dan za Ukrajino," je zapisal Turčinov.

V Kramatorsku prevzeli nadzor nad poslopjem obveščevalne službe

Ukrajinske sile so tudi danes nadaljujevale operacijo proti skrajnežem v bližini mesta Kramatorsk in tam zavzele poslopje obveščevalne službe SBU, ki so ga imeli pod nadzorom skrajneži. Po navedbah nekaterih medijev, naj bi tam umrlo 10 oseb.

Ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel pa ob tem že napovedujeta nove sankcije proti Rusiji, če se tok dogodkov v Ukrajini ne bo spremenil.

Kremelj nima več vpliva na proruske skrajneže

Kremelj nima več vpliva na proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, je danes dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov. "Rusija je dejansko izgubila vpliv nad temi ljudmi," je izpostavil in dodal, da separatistov ne bo mogoče prepričati, naj odložijo orožje, saj so ogrožena njihova življenja. V ostrem tonu je Peskov ukrajinski vladi pripisal vso odgovornost za nasilje v ukrajinski Odesi.

Oblasti v Kijevu je Peskov ob tem pozval, naj odpovejo za 25. maj načrtovane predsedniške volitve. V luči nasilja so namreč volitve "nesmisel" in "najmanj absurdne", njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa. Kot je še dodal, je Rusija prejela na tisoče pozivov na pomoč z vzhoda Ukrajine. "Gre za krike obupa in klice na pomoč," je dejal.

Po besedah Putinovega tiskovnega predstavnika Rusija ostaja predana dialogu. "Zavedamo se, da brez dialoga z našimi evropskimi partnerji uspeh ni mogoč," je dejal, a dodal, da dialoga ne more želeti le ena stran, povzema ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Putin je sicer po navedbah Peskova izredno zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov v Ukrajini in načina, kako jih interpretira mednarodna skupnost. Kot je še dodal, ruski predsednik ves čas prejema aktualne informacije o dogajanju v sosednji državi s strani obveščevalcev in povezanih agencij.

Opazovalci Ovseja v Ukrajini na prostosti

Opazovalci Ovseja, ki so jih na vzhodu Ukrajine pred več kot tednom dni zajeli proruski separatisti, so bili izpuščeni na prostost, je danes sporočil posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Vladimir Lukin. Da so izpuščeni, so potrdili tudi v organizaciji Ovse.

Putin je Lukina poslal na vzhod Ukrajine kot svojega posebnega odposlanca, ki naj bi sodeloval v pogajanjih za izpustitev opazovalcev Ovse.

Mednarodne opazovalce so zajeli 25. aprila v mestu Slavjansk na vzhodu Ukrajine. Separatisti so pridržali osem opazovalcev Ovseja ter pet ukrajinskih vojakov, ki so jih spremljali. Enega od Ukrajincev, domnevno voznika, so takoj po zajetju izpustili.

Kot poroča britanski BBC, so od danes na svobodi tako mednarodni opazovalci kot tudi vsi zajeti ukrajinski vojaki. "Vseh 12 ljudi, ki so bili na mojem seznamu, so izpustili," je namreč sporočil Lukin.

Zajeto skupino opazovalcev Ovse so vodili Nemci, v njej pa so bili še predstavniki Češke, Danske, Poljske in Švedske. Šveda so kasneje izpustili iz zdravstvenih razlogov, za ostale pa so separatisti trdili, da so "vojni ujetniki" in vohuni Nata.

Opazovalce so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar- Tass s pomočjo Lukina odpeljali iz mesta in jih na nadzorni točki pri Slavjansku predali generalnemu sekretarju Sveta Evrope Thorbjornu Jaglandu, ki se nahaja na kriznem območju. Opazovalci so sedaj na poti v 90 kilometrov oddaljeni Doneck, od koder naj bi odpotovali v svoje domače države.

Lukin je sicer poudaril, da separatisti zajetih opazovalcev niso izmenjali, pač pa so jih izpustili. "Upam, da bo tej prostovoljni gesti sledila prav tako plemenita gesta - v najboljšem primeru bi bila to prekinitev vojne operacije in dialog," je dejal.

Kerry in Lavrov spet na telefonu

Ameriški zunanji minister John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta danes znova govorila po telefonu o krizi v Ukrajini. Kerry je pohvalil današnjo izpustitev opazovalcev Ovseja Slavjansku, obenem pa opozoril, da je treba narediti še precej korakov za umiritev konflikta. Ponovil je stališče Washingtona, da mora Moskva prenehati podpirati separatiste v Ukrajini.

Vodja ameriške diplomacije je Rusiji še zagrozil z novimi sankcijami, "če se bodo tisti, ki uživajo podporo Moskve, še naprej vmešavali v volitve v Ukrajini".

Lavrov je po drugi strani prosil Kerryja, naj pritisne na Ukrajino, da bo končala vojaško operacijo na vzhodu države. Ruski zunanji minister se je tudi zavzel za večjo vlogo Ovseja v reševanju ukrajinske krize, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.