Ko je 11. marca 2011 Japonsko prizadela katastrofa, so šli na pomoč. 51 vojakov ameriške letalonosilke USS Ronald Reagan je želelo pomagati ljudem, ki sta jih prizadela potres in cunami, ki sta na koncu povzročila še atomsko katastrofo v Fukušimi.
Tri leta kasneje ugotavljajo, da so tudi sami žrtve katastrofe. Njihove diagnoze se gibljejo od raka na limfnih žlezah, do možganskih tumorjev in levkemije. Skupno jim je, da imajo vsi raka.
Namen akcije, poimenovane operacija Tomodachi, je bilo reševanje preživelih na najbolj opustošenih področjih Fukušime. "To je bila reševalna akcija, nihče jih ni posvaril pred radioaktivno kontaminacijo," pravi odvetnik vojakov, ki tožijo upravljavca nuklearke v Fukušimi, družbo Tepco.
A zgodilo se je prav to. Ne le, da so prišli v stik z radioaktivnim sevanjem, na krovu ladje so za pitje, kuhanje in umivanje uporabljali vodo, ki so jo pridobivali iz morske vode, v katero se je stekala onesnažena voda iz elektrarne, česar pa niso vedeli, ker je Tepco uhajanje radioaktivne vode takrat še zanikal.
"Dejali so nam, naj se samo izogibamo radioaktivnemu oblaku, da nevarnosti za naše zdravje pravzaprav ni. A v resnici je bil cel kraj radioaktiven. Jezi me, da so nam lagali s takšno lahkoto," pravi Jamie Plym, ki je prav tako med obolelimi.
Na krovu letalonosilke je bil tudi 22-letni Nathan Piekutoski, ki se zdaj bori z levkemijo. "Naenkrat sem začel izgubljati težo, začel sem se prekomerno potiti, izgubil sem apetit," opisuje čas, ko je ugotovil, da je z njegovim telesom nekaj narobe.
"Naša naloga je bila, da pomagamo, a ni prav, da nam niso povedali, kakšna je nevarnost," pravi. Če želi preživeti, nujno potrebuje presaditev kostnega mozga.
Pravna ekipa vojakov ob tem opozarja še na najbrž najbolj žalostno dejstvo cele zgodbe – tako japonske oblasti kot direktorji Tepca so takrat že poznali razsežnosti nesreče, a so namerno molčali.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.