Glede na to, da si DiCaprio v filmu privošči vse dovoljeno in prepovedano, bi seveda pričakovali, da je scenarij delo koga s precej bujno domišljijo. A temu ni tako.
Gre za film, ki temelji na knjigi Jordana Belforta, ki se je zmagoslavno povzpel na Olimp Wall Streeta, nato pa zelo neslavno strmoglavil z njega. Čeprav seveda prilagojena potrebam filma, je zgodba menda precej resnična, kar potrjuje celo FBI agent, ki je Belforta lovil več let in budno spremljal njegovo početje.
Nekoč novinarka pri Forbesu, danes pa urednica zunanje politike pri Financial Timesu Roula Khalaf sicer pravi, da se Belforta ne spomni po vzdevku "Volk z Wall Streeta", kar trdi Belfort, ga je pa že leta 1991 v članku opisala kot "sprevrženega Robina Hooda, ki jemlje bogatim, daje pa sebi in svojim borznim posrednikom". Belfort je namreč s prodajo sumljivih delnic zaslužil na milijone dolarjev.
Odličen dosežek za nekoga, ki je že zgodaj ugotovil, kaj pomeni bankrot. Pri 23-ih je bil leta 1962 rojeni Belfort, sicer diplomirani biolog, preprodajalec mesa in morskih sadežev na Long Isladu, ki je sanjaril o bogastvu. V nekaj mesecih je imel par tovornjakov v katerih je naenkrat prevažal več ton mesa. A se je posel širil prehitro na premalo osnovnega kapitala in pri 25-ih je Belfort že zaprosil za osebni stečaj.
Potem je iskal "naslednjo veliko stvar" in ugotovil, da bi to lahko bilo borzno posredništvo. Razlika med prodajanjem zrezkov ali delnic se mu namreč ni zdela prav velika.
Ko je na "črni ponedeljek" izgubil službo, se je za nekaj časa lotil mešetarjenja z avtomobili, delnicami, potem pa se je lotil lastnega posla. In nastala je družba Stratton Oakmont, v katero je za partnerja vzel Kennetha Greena, ki je pri njegovem prejšnjem poslu občasno vozil tovornjak z mesom.
Denar je začel prihajati precej hitro, v velikih količinah in na sumljiv način. Prevara je delovala nekako takole: Belfort je začel oglaševati paket delnic in s klici naivnim strankam dvignil povpraševanje po njih z izmišljenimi zgodbicami o potencialu in prihodnjem donosu. Ko se je dvignilo povpraševanje, sledila pa je še cena, je Belfort delnice prodal z velikim dobičkom, vlagateljem pa je ostal kup ničvrednega papirja. Če so hoteli prodati, dokler je bil še čas, pa borzni mešetarji poslov enostavno niso speljali.
Kmalu je družba beležila letne prihodke v višini 30 milijonov dolarjev, zaposlovala je 150 posrednikov, Belfort je že na začetku v enem letu zaslužil 3 milijone dolarjev.
Manj zadovoljne so bile stranke, ki so se začele pritoževati že kmalu po ustanovitvi družbe, a brez večjega uspeha.
Ko se je bližal tridesetim, je bil Belfort prepričan, da mu je uspelo. Vozil je skoraj 200.000 dolarjev vrednega ferrarija, na banki je imel milijone, na tisoče evrov je po lastnih navedbah porabljal za droge in prostitutke.
Do dneva, ko se je njegov imperij sesul, je imel 1000 zaposlenih v 30 povezanih podjetjih, ki so zrasla na temeljih ničvrednih papirjev in na tisoče ogoljufanih strank.
Leta 2003 so ga aretirali zaradi finančne prevare in pranja denarja ter ga obsodili na 4 leta zapora, a ga je, ker je sodeloval z oblastmi, zapustil že po 22 mesecih.
Po navedbah tožilca je v njegovem "poslovnem modelu" izginilo 200 milijonov dolarjev, za mnoge pa je Belfort Bernie Madoff prejšnjega desetletja.
1500 njegovih žrtev je na sodišču doseglo, da jim mora vrnili okoli 100 milijonov dolarjev, a jih je menda doslej vrnil okoli 12. Večino na začetku s prodajo nepremičnin. Tožilstvo mu zato očita, da počasi vrača denar, po odločbi sodišča mu sicer vsak mesec vzamejo polovico bruto dohodka.
A Belfortu tudi danes ne gre slabo. S prodajo pravic za film je menda zaslužil milijon dolarjev, še več pa zasluži kot motivacijski govornik, še vedno tudi mešetari z delnicami. Za svoje motivacijske govore in delavnice dobi do 30.000 dolarjev na eno pojavljanje, med njegovimi klienti pa so menda bankirji vseh pomembnejših svetovnih bank.
Kakor koli – Belfort je torej v svojem bistvu navaden kriminalec, ki je na račun nič hudega slutečih stran zaslužil milijone, dobil smešno kazen, pokesal pa se ni nikoli.
Prav zato številni menijo, da je na seznamu ljudi, ki jih je prevaral tudi Scorsese. Ta ima sicer uspešen film, po drugi strani pa je Belfortu omogočil skoraj neverjetno publiciteto, na kateri bo po mnenju mnogih zgradil nov milijonski imperij, precej verjetno tudi tokrat ne ravno na poštenih temeljih. Za začetek se menda pogaja za lasten resničnostni šov.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.