Obama: To ne bo še en Irak ali Afganistan

Ameriški predsednik Barack Obama se je vrnil v svojo domovino, potem ko je nekaj dni preživel v ruskem Sankt Peterburgu, kjer pa udeleženci skupine G20 niso dosegli dogovora o vojaškem posredovanju v Siriji.

Najglasnejša je bila seveda Rusija. Prvi mož te države Vladimir Putin je poudaril, da bi vojaška akcija destabilizirala to že tako nemirno regijo. Proti je tudi Kitajska.

ZDA so na vrhu G20 na svojo stran pridobile Avstralijo, Kanado, Francijo, Italijo, Japonsko, Južno Korejo, Savdsko Arabijo, Španijo, Turčijo in Veliko Britanijo. Te države niso izrecno podprle vojaške akcije, so se pa podpisale pod izjavo, ki pravi, da podpirajo uveljavitev prepovedi uporabe kemičnega orožja. Dokument naj bi naknadno podpisala tudi Nemčija.

Posredovanje na Kosovu je bilo nepriljubljeno

Po srečanju G20 je Obama odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so se večinoma nanašala na posredovanja v Siriji. ''Okoli 1400 ljudi je utrpelo posledice uporabe kemičnega orožja, od tega je bilo 400 otrok. To ni nekaj, kar uporabljamo za izgovor za vojaško posredovanje,'' je poudaril in dodal, a je bil ''izvoljen, da konča vojne, ne da jih začenja''. 

Obama mora zdaj prepričati ne le kongresnike, ampak tudi javnost, ki posredovanju ni naklonjena. Dejal je, da kot predsednik sprejema številne nepriljubljene odločitve. Ob tem je spomnil na Kosovo, kjer so ZDA v vojni v 90. letih prejšnjega stoletja prav tako posredovale. ''Posredovanje na Kosovu je bilo zelo nepriljubljeno, ampak menim, da je bilo pravilno in mednarodna javnost je lahko zadovoljna, da smo se poenotili in to naredili,'' je dejal.

"To ne bo še en Irak ali Afganistan"

V tedenskem radijskem nagovoru narodu danes pa je Obama dejal, da si ZDA ne morejo zatiskati oči pred "strašnimi podobami" kemičnega napada v Siriji. Poudaril je, da želi kaznovati režim sirskega predsednika al Asada, ki ga ZDA obtožujejo odgovornosti za napad s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska.

Ob tem je znova poudaril, da bo vsakršna vojaška akcija omejena tako v trajanju kot obsegu ter bo usmerjena proti sirskemu režimu, ameriški vojaki pa ne bodo stopili na sirsko ozemlje.

"To ne bo še en Irak ali Afganistan," je zatrdil Obama in pri tem dal vedeti, da si ne želi še ene drage in dolge vojne. "Zato pozivam člane kongresa, obeh strank, naj se združijo in se postavijo v bran svetu, v katerem želimo živeti, svetu, kot ga želimo zapustiti našim otrokom in prihodnjim generacijam."

Kako bo odločil kongres?

Pred Obamo je zahteven teden, saj se bo sestal kongres, v roke katerega je položil odločitev o posredovanju. V torek bo Obama z govorom v Beli hiši poskušal dobiti tudi javno podporo.

Vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade je v petek tudi formalno vložil v postopek predlog resolucije o vojaški akciji proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi uporabe kemičnega orožja. Senat bo o tem lahko glasoval najhitreje šele v četrtek.

Medtem ko bo senat najverjetneje potrdil resolucijo o napadu na Sirijo, takšen izid glasovanja ni niti najmanj zagotovljen v predstavniškem domu. Obama je preteklo soboto dejal, da kongresne avtorizacije v bistvu ne potrebuje, kar pomeni, da bi ZDA lahko kadar koli napadle Sirijo.

V petek je zatrdil, da resolucije ni dal kongresu le simbolično ali zato, da bi imel v ozadju kakšen političen naklep. Vendar pa ni dvoma, da bodo kongresniki v primeru zavrnitve resolucije delovali kot zadrti vase zagledani politični sebičneži, ki so pripravljeni za lastno politično kožo žrtvovati ugled ZDA.

Obamovim nasprotnikom se morda zdi, da bo poraz resolucije povzročil politično škodo predsedniku, vendar delajo račun brez krčmarja, saj se Obama ne obremenjuje z lastno politično prihodnostjo, ki je po osvojitvi drugega predsedniškega mandata niti nima več.

Obama se lahko za posredovanje proti Siriji odloči tudi brez kongresne podpore, kar bo moral storiti, če želi, da bo do konca svojega drugega mandata ohranil verodostojnost.

Vprašanje je le, ali bo ameriška javnost, ki trenutno vojaški akciji večinsko nasprotuje, še bolj zasovražila kongres, ker ni sposoben soglasja, ali Obamo, ker ne upošteva kongresa, ki ga na splošno podpira manj kot 20 odstotkov Američanov.

Ko gre za vojno, se ameriška javnost tradicionalno vsaj uvodoma postavi na stran predsednika ne glede na to, ali je vojna upravičena ali ne. Če bo v primeru Sirije res šlo le za omejene ukrepe brez posredovanja enot na terenu, se lahko zgodi, da bo kongres v primeru nasprotovanja kaznovanju sirskega predsednika Bašarja al Asada potegnil kratko. Vse pa bo odvisno od tega, kakšne bodo posledice vojaške akcije.

Sirija glavna tema tudi med zunanjimi ministri

V ospredju razprave zunanjih ministrov EU v litovski Vilni je bila Sirija, o kateri so razpravljali z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem, ki naj bi predstavil dokaze, da je sirski režim odgovoren za napade s kemičnim orožjem, in poskušal pridobiti več podpore za vojaški napad na Sirijo.

Kerry je tudi sporočil, da se Obama še ni odločil, ali bo čakal na poročilo inšpektorjev ZN. Ti naj bi po besedah francoskega predsednika Francoisa Hollanda svoje ugotovitve glede domnevne uporabe kemičnega orožja v predmestju Damaska najverjetneje javnosti predstavili naslednji konec tedna.

Zasedanja se je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, ki je pojasnil, da vse okoliščine kažejo, da je kemično orožje v Siriji 21. avgusta uporabil režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Po Erjavčevih besedah so bili zunanji ministri EU tokrat enotni, da se je uporaba kemičnega orožja zgodila, da so bile žrtve civilisti in da morajo odgovorni za to tudi odgovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Strinjali so se tudi, da bodo počakali na poročilo inšpektorjev Združenih narodov, ki bodo potrjevali uporabo kemičnega orožja, je dodal.

O konkretnem stališču ministrov glede vojaškega posredovanja v Siriji se po zagotovilih Erjavca danes niso pogovarjali, je pa po njegovih besedah treba vse napore usmeriti k temu, da se najde politična rešitev.