Tajnikar: Dvig DDV je najpreprostejša poteza, ki jo lahko vlada naredi, ampak …

Vlada razmišlja, da bi milijone, ki so iz državnega proračuna izpadli s padcem nepremičninskega davka, nadomestila z dvigom DDV.

''Dvig DDV je v tem trenutku najpreprostejša poteza, ki jo lahko vlada naredi. Najhitreje se jo da realizirati, najlažje se jo izpelje kot nadomestek za nepremičninski davek,'' je za 24ur.com dejal ekonomist Maks Tajnikar, ki pa opozarja, da vsekakor ne gre za dobro rešitev.

Dvig DDV je še posebej negativen za domači trg. Že zdaj z davki na potrošnjo dosegamo vrhove v EU, že zdaj smo nad povprečjem zaradi trošarin, zdaj pa bomo še z DDV zlezli nad povprečje, je razložil Tajnikar.

Povišan DDV na domačem trgu vpliva na kupno moč prebivalstva. Dvig DDV bi tako neposredno čutila predvsem mala podjetja. Po njegovih besedah bi dvig selil kupno moč iz zasebnega v javni sektor, kar mogoče niti ni slabo, slabo pa je to, da kupno moč ''skušamo branit s povečanjem nominalnih dohodkov''.

Dvig DDV bi posredno vplival tudi na izvoznike

''Ena velikih nevarnosti, ki nas čaka ob dvigu DDV, je, da bi s tem dvignili rast plač zlasti v privatnem sektorju. S tem bi povečali stroške dela, tako bi se povečali tudi stroški izvoznikov,'' je dejal Tajnikar in nadaljeval, da so nominalne plače v zadnjem času v privatnem sektorju naraščale, v javnem so sicer padale.

Razložil je, da bi bil ta trend zelo slab za izvoznike, ki bi sicer lahko izvažali zaradi rasti na tujih trgih, a izvoz bi bil manj donosen. To je sicer trend zadnjih nekaj let, ki pa bi bil lahko poguben za izvoz, ki še najbolj pozitivno vpliva na našo gospodarsko rast. ''Običajno se govori, da dvig DDV ne vpliva na izvoznike. Res je, da ne vpliva neposredno, ampak posredno prek dviga stroškov dela vpliva zelo resno,'' je bil jasen Tajnikar.

Dvig DDV zagotovo slabši od nepremičninskega davka

Tajnikar je prepričan, da je dvig DDV zagotovo slabša rešitev kot nepremičninski davek. Ta namreč škodi posredno in neposredno vsem. Nepremičninski davek pa nima tega negativnega učinka, je bil nevtralen in pravičen davek.

''A jasno je treba povedati, da tako, kot je bil zakon o davku pripravljen zdaj, rešitev ni bila dobra,'' je zatrdil Tajnikar in pojasnil, da je zakon vseboval učbeniške napake. ''O teh govorimo, ko o nepremičninskih davkih učimo študente,'' je dejal in nadaljeval, da so nepremičninski davki stari davki, ki pa imajo svoje pogoje.

Prvi je ta, da mora biti davek linearen – enak za vse, torej ne sme biti davčnih stopenj. Drugič, iz obdavčitve ne sme biti izvzet nihče. Če veljata ta pogoja, sledi, da so lahko stopnje obdavčitve nizke, a še vedno bi prinesel veliko količino denarja. Pri tem davku, ki je padel na ustavnem sodišču, pa je bilo to ravno obratno, je dejal Tajnikar. ''Odgovornost vlade, ki je ponudila takšen zakon, je precej velika,'' je zatrdil.

Katere so še druge rešitve?

Tajnikarja čudi, da vlada ne razmišlja, da bi posegla v področje davkov na kapital, v katerega sicer spada tudi nepremičninski davek, in v davek dohodkov pravnih oseb.

''Smiselno bi bilo, da se čim prej pripravi nov zakon o davku na nepremičnine in da se popravi davek o dohodku pravnih oseb. Slednje je velikokrat narobe razumljeno, da so obremenjena podjetja, ampak gre za dohodke, ki jih kapitalisti nesejo domov in ne vplivajo na stroške podjetja,'' je dejal Tajnikar.

Masten: Zmanjšati bi morali izdatke

Ekonomist Igor Masten je za 24ur.com komentiral, da bi dvig DDV vsekakor negativno vplival na gospodarstvo. ''Računate lahko, tako kot se je to zgodilo že pri prvem dvigu DDV, da to lahko na letni ravni odškrne 0,2 ali 0,3 odstotne točke gospodarske rasti,’’ je dejal Masten.

Dodal je, da ustavno sodišče ni reklo, da je nepremičninski davek slab davek, ampak je reklo, da je zakon slab. Tega je torej treba napisati še enkrat in uvesti ta davek. V vmesnem času, ko zmanjka 200 milijonov evrov, pa bi morali zmanjšati izdatke, je povedal Masten.

OZS: Dvig DDV ni prava rešitev

Po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) dvig DDV ni prava rešitev, saj je znano, da negativno vpliva na gospodarstvo. Vladi predlagajo, da najde rezerve za krpanje proračunske luknje na odhodkovni strani ter pri učinkovitejšem pobiranju davkov.

Dvig DDV zaradi povečanja drobnoprodajnih cen zmanjšuje zasebno potrošnjo, kar seveda posledično zmanjšuje tudi bruto domači proizvod ter zaposlenost.

Zmanjšanje potrošnje, ki je posledica višje stopnje DDV, najbolj vpliva na mala podjetja in podjetnike v storitveni dejavnosti, zlasti v kozmetiki, frizerstvu, gostinstvu, ker so ti vezani na končne potrošnike, opozarjajo v OZS in dodajajo, da bi dvig lahko pomenil tudi povečanje obsega sive ekonomije (neizdajanje računov) ter nakupovanje potrošnikov v tujini. Posledično se začnejo zmanjševati tudi proračunski prilivi iz naslova DDV.

V GZS vlado pozivajo k razumu in racionalnemu ravnanju

Ostro proti dvigu DDV so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Velika škoda je nastala zaradi razveljavitve nepremičninskega davka, ''kljub temu pa očitno znova nihče za ta polom ne namerava odgovarjati,'' so zapisali na GZS.

Že lansko dvig DDV je povzročil novo breme, še dodatna bremena pa bi po mnenju GZS definitivno negativno vplivala na gospodarsko rast in pomenila nove izgube delovnih mest. Brezposelnost pa se bo še hitreje približevala rekordni v zgodovini Slovenije. ''Mar ni dovolj ta hip že 130.000 brezposelnih in 100.000 izgubljenih delovnih mest v zadnjih petih letih v gospodarstvu?''

''Vlada želi račun za svoj neuspeh naprtiti vsem nam. To je nesprejemljivo in škodljivo. Sprašujemo se, kakšno krizo še potrebujemo, da se bomo v Sloveniji končno spametovali. Pozivamo vlado, naj takoj preneha dodatno obremenjevati podjetja. To so resne kršitve komajda podpisane koalicijske pogodbe, kjer je jasno zapisano, da novih bremen ne bo,'' so na izjavo premierke Alenke Bratušek, da novih davkov ne bo, spomnili v GZS.

Vlado pozivajo k razumu in racionalnemu ravnanju. ''To pomeni, da naj vire zaradi izpada davka na nepremičnine poišče na odhodkovni strani proračuna, pri čemer ne sme krniti razvojnih proračunskih sredstev. Obenem pozivamo vse občine, naj se zavežejo, da letos ne bodo dvigovale nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nesmotrno, neracionalno in nesmiselno je nenehno dvigovati davke in druge dajatve samo zato, ker odgovorni niso sposobni svojih proračunskih obveznosti prilagoditi krizi,'' so ostri v GZS.

TZS: Dvig ne bo prinesel želenih rezultatov v proračun

To bo imelo negativne posledice za gospodarstvo, so poudarili v trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Boljše bi bilo zajeziti javno porabo, so dodali. Že ob prvem dvigu so opozorili, da gre za napačen ukrep, "saj sta slovensko gospodarstvo in naša celotna družba v izjemno težki gospodarski situaciji, v kateri se potrošnja in kupna moč zmanjšujeta že daljše časovno obdobje".

Kot so izpostavili, je bila kupna moč v letu 2012 v Sloveniji glede na povprečje EU le še na 84-odstotni ravni, medtem ko je bila še v letu 2008 na 91-odstotni ravni.

TZS je ocenila, da tudi učinki vnovičnega dviga DDV ne bodo prinesli želenih rezultatov v proračun. "Ravno nasprotno, ob nadaljnjem upadanju potrošnje in krčenju obsega nakupov potrošnikov lahko pričakujemo manjši obseg pridobljenih sredstev z naslova DDV, zaradi manjših prihodkov podjetij pa tudi manjši obseg davkov z naslova ustvarjenega dobička podjetij, kar utegne za seboj prinesti tudi krčenje delovnih mest," so ocenili. Ob tem so zavrnili tudi argument, da višji DDV ne bo prizadel izvoznih podjetij in da je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno.

Dvigu DDV po njihovih navedbah nasprotuje trgovina ne glede na blagovni asortiment blaga, "saj bomo zaradi napovedanega dviga stopenj DDV v Sloveniji zagotovo soočeni tudi z odlivom kupne moči v sosednje države, ki bodo imele nižje stopnje DDV".

'Ob dvigu DDV od napovedane minimalne rasti BDP ne bo ostalo kaj dosti'

Kmetijsko živilska industrija z zaskrbljenostjo gleda na napovedan dvig DDV. Menijo, da tak ukrep zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter da od napovedane minimalne stopnje rasti BDP v letošnjem letu ob takem ukrepu ne bo ostalo kaj dosti.

Stroške dviga DDV bodo v končne cene lahko prenesli monopolni sektorji kot so energetika in komunalne storitve, so prepričani v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tem izpostavljajo, da bo to veliko dodatno breme za kmetijsko živilsko industrijo, hkrati pa bodo, tako kot ob zadnjem dvigu DDV, nanjo veliki pritiski, da sama tega stroška ne prenese v cene končnih izdelkov.

Mnogim družinam že sedaj zaradi visokih tekočih življenjskih stroškov v družinskem proračunu komaj ostane dovolj za nakup kakovostne hrane. Dodatno zmanjšanje kupne moči prebivalcev zaradi novega dviga cen bo povzročilo, da se bodo vedno bolj odločali za nakup cenejše in pogosto slabše hrane iz uvoza.