Slovenija

Suša v celjski in velenjski regiji največ škode povzročila na koruzi

Celje/Velenje, 15. 08. 2013 09.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Suša na celjskem in velenjskem območju je doslej največ škode povzročila na njivah s koruzo. Škoda v celjski regiji znaša od 30 do 60 odstotkov, na območju Velenja pa od 40 do 60 odstotkov. Krompirja bo za 40 odstotkov manj, več kot za polovico pa je suša zmanjšala pridelek oljnih buč.

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik ocenjuje, da je suša povzročila škodo na lažjih, plitvih in prodnatih tleh praktično na vseh kulturah. Beležijo tudi veliko škode na travnikih in pašnikih na južnih in sončnih legah predvsem na hribovskih in gorskih kmetijah. Škoda nastaja tudi v travniških sadovnjakih in drugih trajnih nasadih, kot sta hmelj in špargljišča.

Po Jamnikovih besedah je največji obseg škode v porečjih rek Savinje, Dravinje, Pake, Hudinje in Sotle oziroma na lahkih, plitvih in obrečnih tleh.

Veliko škode je poleg pomanjkanja talne vlage naredila tudi vročina in pripeka ter vroč in vrtinčast veter konec julija.

Koruzno polje
Koruzno polje FOTO: Thinkstock

Jamnik ocenjuje, da bo na trajnih travnikih in pašnikih izpadla vsaj ena ali celo dve košnji, kar v povprečju pomeni za 30 do 45 odstotkov škode. V travniških sadovnjakih, ki niso namakani, pa se je debelitev plodičev ustavila, plodovi intenzivno odpadajo, so opečeni in kot pravi Jamnik, bo pridelka za 40 odstotkov manj.

"Ukrepe države ob nesreči je napovedal že kmetijski minister. Predlagamo pa tudi ukrepe na trgu z govejo živino. Zaradi izpada krme bodo rejci namreč prisiljeni zmanjšati stalež goveda, kar se že kaže v povečani ponudbi in padanju cen. Možnost, da bi kmetje viške goveda sploh lahko prodali in za to dosegli vsaj primerno ceno, bi bila velika pomoč kmetijam v tej nesreči," je še dejal Jamnik.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dei
15. 08. 2013 21.58
+5
Naše kmete bi peljal na strokovno exkurzijo v Pakistan in Afganistan, da bi videli kakšna stoletja so ti za njimi kar se tiče namakalnih sistemov, tam včasih tudi po šest mesecev ne pade niti kaplja dežja pa vseeno preživijo in pridelajo dovolj za svoje preživetje, naš kmet pa od dobljene subvencije raje kupi novega John Deere in se z njim postavlja, kot pa da bi kupil 2000m alkartenke, no seveda z njo se nebi mogel postavljati pred drugimi kmeti, kdo pa bi jo sploh opazil zakopano v zemlji?
luckyss..
15. 08. 2013 19.30
+8
*? Osebno bi raje videl na poljih rastlinjake namesto koruze....vendar so \"pametne\" svetovalne službe kmetom svetovale govedorejo (mleko, meso). Dobili so kredite za hleve in silose, traktorje itd....Torej kmetje nimajo druge alternative kot koruzo in podobne poljščine za krmo živine. Edina rešitev so namakalni sistemi, oz. poenostavitev postopka za izgradnjo le teh. Namesto škode za sušo pa naj jim dajo ugodna posojila za namakalne sisteme! Stvari so v bistvu preproste, a kaj ko politiki delujejo le za lastne interese - za državo in državljane pa jih boli k*....
dei
15. 08. 2013 22.17
ietsspesiaals
15. 08. 2013 17.32
+5
lohko bi počas naštimal namakalne sisteme
Transformerji
15. 08. 2013 14.58
+1
Saj je nekdo na tem portalu pred leti že dal predlog - Zakaj pa vztrajate s koruzo, če bi lahko zraslo kaj drugega (zaradi subvencij?). Včerajšnje novice- bolje se znajdejo Srbi, ki namesto koruze gojijo sojo in sončnice! Ampak mi očitno živimo na exluzivnem Balkanu!
klemenmar?i?
15. 08. 2013 15.18
-1
kaj boš pa ti osel bikom krmil? Koruza ima hranilno vrednost, da bik prirašča od sončnic ti nebo.
Transformerji
15. 08. 2013 15.22
+2
Pomislimo še na to-kraji in vasi, ki nimajo urejene kanalizacije, po novem plačujejo prispevek za čiščenje pretočnih greznic (privatna podjetja so zato propadla), čiščenje se bo opravljajo 1x na tri leta (vednar samo prvi prekat, tisti, z enim prekatom, pa morajo imeti potrdilo inšpekcije, da greznica ne pušča). Mesta in kraji, ki pa imajo urejeno kanalizacijo, pa morajo prebivalci plačevati 2c od m2 strehe zaradi odvajanja deževnice. Kam pa bo šel ves pobrani denar? Za krpanje proračunske državne luknje ali zaradi tega, da bomo končno uredili namakanje in odvodnjava nje???????
slovenija981
15. 08. 2013 13.22
-4
Kaj so pa spal, zjutraj vstat, pa zalivat, jaz nisem imel problemov s sušo, res pa je, da se je treba mal zmigat......
luckyss..
15. 08. 2013 10.38
+1
Če bi namesto koruze gojili zelenjavo - bi bili samooskrbni....Kdor hoče jesti meso in piti mleko, pa naj kupi v trgovini proizvode tujega porekla - verjetno niso nič slabši, kot tisti z naših velikih farm !
klemenmar?i?
15. 08. 2013 11.24
+1
v sloveniji tako imenovane farme pridelajo zelo mali % mesa. Ti pa v trgovini uvoženo meso kupiš ki je staro več mesecev. tak da žri tisto sranje
luckyss..
15. 08. 2013 13.17
+3
Kar se mene tiče "žrem " le zelenjavo za razliko od tebe...se vidi po tvoji kulturi - izražanju....
Bruhalnica24
15. 08. 2013 10.30
+6
A ni vsa koruza hibridna, gensko spremenjena in sedaj se kaže posledica... Monsanto je uničil to kar je bilo normalno milijone let, sedaj je potrebno vsako leto semena kupit od njih, neke kiki riki zvarke, kateri potrebujejo samo njihova škropiva..... Kako dolgo še..
Miki777_
15. 08. 2013 10.02
+0
Folku še vedno ni jasno, da so z izsuševanjem mokrišč in hidromelioracijami v preteklosti (komunistična oblast, ki je to podpirala) pospešili sušnost območij, odtekanje vode, zaradi prihajajoče Saharske klime na Evropski kontinent pa se klima prav tako spreminja( namreč Sahara se širi proti severu). Temu pa dodajo tudi Sončevi maksimumi v poletnih mesecih, kot tretje pa se Zemlja v vesolju okoli Sonca giblje vse prej kot harmonično; njena tirnica je morda res harmonična in idealna (zahvala gre Jupitrovi & Mesečevi(Lunini) sili) napram npr. Marsovi tirnici, ki se spreminja in je kaotična(planet se nestanovitno oddaljuje, približuje Soncu; kar je bil pogoj nestanovitnosti klime - in ne-razvoju življenja na njem, napram Zemlji); kljub vsemu pa se tudi Zemlja ob dol. času veliko bolj približa Soncu; zaradi tega je bilo to leto zelo vroče, leto 2014 pa bo še bolj vroče; imeli bomo tudi tudi zelo toplo zimo tudi 4. Januarja 2014. Naš planet se je namreč iz 1 AU (Astronomske enote) pomaknil na 0,99 AU. Posledice so že očitne...
devote
15. 08. 2013 11.39
+2
nekatere stvari držijo, nekatere pa niti ne... npr.: pozimi je zemlja najbliže soncu, pa imamo najnižje temp. bolj kot razdalja je pomemben kot, pod katerim padajo sončni žarki na površino. brez Jupitra in Lune pa na zemlji prav gotovo ne bi bilo življenja... a o tem malokdo razmišlja.. LP
luckyss..
15. 08. 2013 20.12
+2
Vsak si lahko na netu poišče graf, ki prikazuje temperaturne spremembe zadnjih nekaj milijonov let....v bistvu ni nobenih večjih odstopanj od utečenega nihanja, kar pomeni, da bomo počasi prišli v novo ledeno dobo (v nekaj generacijah) in to ne glede na aktivnosti ljudi. Kot, da bi mravlje hotele vplivati na podnebje na npr. Pohorju :)
klemenmar?i?
15. 08. 2013 09.32
+11
Pametno razmišljate, da bi vsaj pošten dobil bike plačane bi bilo vredu, tiste odškodnine pa naj država kar ima. Le kako boste to dosegli??