Slovensko občinstvo se je s kultnim piscem in eno osrednjih figur beatniške generacije Williamom S. Burroughsom med drugim lahko seznanilo lanskega februarja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) na razstavi Razrezano, vrinjeno, izrezano: Umetnost Williama S. Burroughsa.
Burroughs (1914-1997) se je rodil v St. Louisu v Missouriju. Študiral je antropologijo in medicino, ki pa ju ni končal. Med drugo svetovno vojno je postal odvisen od heroina, po vojni pa je leta 1951 v tragični nesreči ustrelil svojo ženo. Zbežal je v Južno Ameriko, pozneje pa se je naselil v Kanadi.
Veljal je za posebneža, bil dvakrat poročen, pa tudi razkrit homoseksualec. S svojimi deli je vplival na široko področje pop kulture, umetnosti, glasbe in tehnike digitalnega vzorčenja.
V radikalnem slogu obstranca je opisoval človekove mejne položaje, blodnje, more in strahove. Za apokaliptičnimi vizijami je mogoče zaslutiti njegovo blago satiričnost, s katero je kljub preziranju tabujev in družbenih konvencij znal posredovati etično sporočilo o vrednosti boja za osebno svobodo proti vsem oblikam totalitarizma. V slovenskem prevodu sta poleg omenjenega romana Goli obed na voljo še roman Džanki in zbirka kratke proze Ime je Burroughs.
Burroughs, ki je na svet gledal iz popolnoma samosvoje perspektive, je uveljavil novo obliko pisanja – metodo cut-up, pri kateri je fragmente besedila in slik intiutivno sestavljal v odprte asociativne naravne strukture, da bi z njimi razširil meje jezika in opisal človeško zavest.
Njegov način dela je predstavila tudi ljubljanska postavitev, ki je obsegala tematski izbor Burroughsovih del, ustvarjenih v različnih medijih: od zvočnih "cutupov", vizualnih kolažev in abstraktnih slik, narejenih s puško šibrovko, do redkih knjig, filmov, fotografij in drugega gradiva.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.