FOTO: Mursi zahteva, da vojska umakne ultimat; v spopadih osem mrtvih

V Kairu so se zbrali tako nasprotniki egiptovskega predsednika Mohameda Mursija kot tudi njegovi podporniki. Na desettisoče podpornikov opozicije je prišlo na trg Tahrir, ki so med drugim vzklikali: "Ljudje so strmoglavili režim." Protestniki so se zbrali tudi blizu obeh predsedniških palač v Kairu. V eni izmed njiju naj bi bil tudi Mursi, zato so na ulicah prestolnice okrepljene policijske enote.

Pristaši Mursija pa pred univerzo v Kairu vzklikajo "legitimnost", medtem ko drugi v znak protesta še naprej sedijo blizu ene večjih mošej na vzhodu prestolnice. Vztrajajo pri tem, da Mursi, prvi demokratično izvoljeni predsednik, do konca izpolni svoj štiriletni mandat.

Vendar pa so se Mursijevi pristaši tudi spopadli s protestniki. Pri tem je po poročanju varnostnih in zdravstvenih oblasti umrlo sedem ljudi. Umrli naj bi v treh ločenih spopadih, več podrobnosti pa ni znanih.

Spopadi so izbruhnili tudi v mestu Giza, kjer naj bi privrženci Muslimanske bratovščine, katere vodilni član je tudi Mursi, streljali na protestnike proti predsedniku. Več ljudi naj bi bilo ranjenih, en človek pa je umrl, kar sta potrdili tudi egiptovski ministrstvi za zdravstvo in notranje zadeve.

Muslimanska bratovščina je Egipčane danes pozvala, naj bodo pripravljeni žrtvovati svoja življenja za preprečitev vojaškega udara. "Mučeništvo za preprečitev tega udara je vse, kar lahko ponudimo prejšnjim mučenikom revolucije," je v izjavi zapisal eden od vodilnih v bratovščini Mohamed al Beltaki.

Mursi zavrnil ultimat vojske

Mursiju se je namreč ob 17. uri iztekel ultimat, ki mu ga je postavilo opozicijsko gibanje Tamarod in zahtevalo njegov odstop. Hkrati bi moral omogočiti predčasne predsedniške volitve. A Mursi se na ultimat ni odzval. Pri Tamarodu so včeraj opozorili, da se bo v primeru, da Mursi ultimata ne bo upošteval, začela kampanja popolne državljanske nepokorščine.

Ostro pa je nastopila tudi vojska, ki je tako Mursiju kot opoziciji v ponedeljek dala 48-urni rok za dosego dogovora in izpolnitev zahtev ljudi. Če se to ne bo zgodilo, vojska napoveduje ukrepe za prekinitev pat položaja.

Glede na poročanje neimenovanega vira blizu egiptovske vojske, naj bi vojska prevzela oblast, razpustila parlament, razveljavila ustavo, na oblast pa naj bi imenovala začasni svet, ki naj bi vladal do sprejetja nove ustave. Zatem bi izvedli še predčasne predsedniške volitve. Vojska ob tem trdi, da ne grozi z državnim udarom.

Mursijev kabinet je danes ultimat zavrnil in sporočil, da bo predsedstvo nadaljevalo z lastnim načrtom za narodno spravo. Kot so dodali, se Mursi posvetuje "z vsemi narodnimi silami, da bi zagotovil pot demokratičnih sprememb in zaščitil narodovo voljo". "Egipt absolutno v nobenih okoliščinah ne bo dopustil vrnitve nazaj," so še zapisali v sporočilu za javnost. Kasneje je Mursi dejal, da mora vojska umakniti ultimat in dodal, da ne bo pristal na nikakršno oddaljevanje od ustave.

Je Mursi prebujal ekstremizem?

Vojska je sicer najbolj zaskrbljena nad Mursijem postala, ko se je udeležil shoda v podporo uporniškemu boju v Siriji. Shod so pripravili ortodoksni islamisti, ki so podprli boj proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Mursi je tam pozval mednarodne sile k posredovanju v Siriji.

Vendar pa vojska s tem ni bila zadovoljna. Analitik organizacije Mednarodna krizna skupina Jaser el Šimi meni, da je s tem prekoračil "rdečo črto nacionalne varnosti" in s tem spodbudil Egipčane, da se borijo na tujem ozemlju. Hkrati naj bi s tem tvegal, da se bo rodila nova generacija džihadistov, še dodaja Šimi.

Skupina Fronta 30. junij, ki združuje več opozicijskih skupin, tudi gibanje Tamarod, je za "glas opozicije" danes razglasila Mohameda El Baradeja. Fronta je El Baradeju zaupala "odgovornost za uresničitev zahtev egiptovskega ljudstva" in oblikovanje scenarija, katerega cilj je "popolna implementacija načrta za politično tranzicijo".

Mursi na pogovorih s premierjem in obrambnim ministrom

Mursi danes ni odstopil, pač pa se je medtem sestal s premierjem Hišamom Kandilom in obrambnim ministrom Abdelom Fatahom al-Sisijem, s katerima razpravlja o reševanju nastalega položaja.

Muslimanska bratovščina je Egipčane danes pozvala, naj bodo pripravljeni žrtvovati svoja življenja za preprečitev vojaškega udara. "Mučeništvo za preprečitev tega udara je vse, kar lahko ponudimo prejšnjim mučenikom revolucije," je v izjavi zapisal eden od vodilnih v bratovščini Mohamed al Beltaki.

Naj ostanejo na demokratični poti, je Egipčane danes pozval tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle. "Globoko sem zaskrbljen in tega ne želim skrivati," je poudaril Westerwelle. "To so odločilni dnevi za politično transformacijo v tej ključni državi arabskega sveta," je menil in vse politične sile v Egiptu pozval, naj izberejo "pot dialoga in kompromisa in delajo v smeri rešitev krize na osnovi demokratičnih načel".

Obama: Krizo lahko rešite s političnim procesom

Sicer pa naj bi Mursi včeraj po telefonu govoril z ameriškim predsednikom Barackom Obamo o preteklih dogodkih in napredku v Egiptu. Kot je povedal, je Egipt dosegel miren prehod v demokracijo, ki temelji na pravu in ustavi. Iz Bele hiše pa so sporočili, da je Obama Mursiju povedal, da so ZDA zavezane demokratičnemu procesu v Egiptu in ne podpirajo nobene osebe ali stranke. Obama je Mursija tudi pozval, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo pokazal, da se odziva na njihove pomisleke, in poudaril, da lahko trenutno krizo reši le s političnim procesom.

Ponoči pa je v ločeni izjavi za javnost Mursi sporočil, da se vojska z njim ni posvetovala glede ultimata, zato bo še naprej uresničeval svoje načrte za narodno spravo. Egiptovsko predsedstvo je še opozorilo, da bi lahko izjava vojske povzročila zmedo ter obsodilo ''kakršne koli izjave, ki bi poglobile razklanost'' in ''ogrozile socialni mir'' v državi. Dodali so, da se Mursi posvetuje ''z vsemi narodnimi silami, da bi zagotovil pot demokratičnih sprememb in zaščitil narodovo voljo''. ''Civilna demokratična egiptovska država je eden od najpomembnejših dosežkov revolucije 25. januarja,'' je še z ozirom na arabsko pomlad v Egiptu leta 2011, ki je odnesla dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka, zapisano v sporočilu za javnost. ''Egipt absolutno ob nobenih okoliščinah ne bo dopustil vrnitve nazaj,'' so še dodali.

Egiptovska opozicija ne podpira ultimata vojske

Egiptovska glavna opozicijska zveza je sporočila, da ne bo podprla "vojaškega udara" v državi. Osvobodilna fronta sicer vztraja, da zahteve po odstopu predsednika Mursija ne kršijo demokratičnih načel, pač pa gre za poskus, da se revolucija iz leta 2011, v kateri je bil strmoglavljen Mubarak, vrne nazaj na pravo pot.

V spodnji galeriji lahko preverite, kakšno je bilo vzdušje na ulicah Kaira včeraj.

Iran vojsko pozval, naj spoštuje mnenje ljudi

Na razmere v Egiptu se je danes odzval tudi Iran, ki je egiptovsko vojsko pozval, naj podpre narodno spravo in spoštuje mnenje ljudi. "Mohamed Mursi je predsednik na podlagi glasovanja ljudstva," je poudaril namestnik iranskega zunanjega ministra Hosein Amir Abdolahijan.

Ob prvi obletnici Mursijeve vladavine so sicer v nedeljo izbruhnili množični protesti. Po podatkih egiptovskega ministrstva za zdravje je bilo v nasilju ubitih najmanj 16 ljudi, 780 pa je bilo ranjenih. Po navedbah vojaških virov so bili to najmnožičnejši protesti v zgodovini države, saj naj bi se na ulice egiptovskih mest zgrnilo na 'milijone' ljudi.

Mursi je sicer danes doživel še en poraz. Egiptovsko prizivno sodišče je dokončno odločilo, da se mora generalni tožilec Abdel Meguid Mahmud, ki ga je novembra lani odstavil predsednik Mursi, vrniti na tožilsko mesto.