Starši plačali 5000 evrov, v Peruju zaprta 20-letnica razkrila podrobnosti usodnega klica: Skoraj sem ubila mamo

Potem ko sta bili 20-letni Britanki Melissa Reid in Michaella McCollum v Peruju obsojeni na šest let zapora zaradi tihotapljenja skoraj 2 milijona evrov vrednega kokaina, si starši deklet na vso moč prizadevajo, da bi dekleti lahko kazen prestajali v Veliki Britaniji.

Starši Reidove so že sporočili, da so plačali okoli 5000 evrov, kolikor stane sodna taksa, po kateri lahko zapornik zaprosi za premestitev.

Starši upajo, da bo premestitev odobrena, odvetniki pa si prizadevajo, da bi bil postopek čim hitreje končan. Čeprav sta bili obsojeni na šest let zapora, bi sicer v primeru lepega vedenja, dekleti lahko za pogojni izpust v Veliki Britaniji zaprosili že čez dve leti.

To je scenarij, ki si ga najbolj želijo tudi njuni starši, ki pravijo, da bosta sicer najlepša leta svojega življenja preživeli za zapahi.

Družini sta z dekletoma v času, ko bivata v perujskem zaporu, v stikih preko pisem. McCollumova je sicer pred časom razkrila, kako težak je bil trenutek, ko je morala mami povedati, da je v zaporu. "Takoj, ko je slišala moj glas, je zavpila moje ime. Prve besede so bile, da je mislila, da sem mrtva. Začela je jokati od veselja. Potem pa sem ji povedala, da sem v zaporu in na zvezi je nastala tišina," je povedala McCollumova, ki je šele kasneje izvedela, da so morali njeno mamo po tem klicu zaradi bolečin v prsih odpeljati v bolnišnico. "Skoraj sem jo ubila," pravi Michaella.

McCollumova v pismih v domovino tudi redno opisuje svoje življenje v prenatrpanem perujskem zaporu, znanem po tem, da zapornice zaradi gneče spijo kar na tleh, zaradi slabe higiene pa se hitro širijo nalezljive bolezni.

Kot piše, se dan zapornic začne ob šestih zjutraj z mrzlo prho, sledi delo. Kljub temu ima na dan okoli 10 ur prostega časa. Tega med drugim izkoristi za gledanje filmov, poslušanje glasbe in udeležbo na zaporniških aktivnostih, med drugim obiskuje kuharski tečaj.

Michaella sicer pravi, da ji gre razmeroma dobro: "Sem srečna, kolikor sem v tej situaciji pač lahko," pravi.

Družina ji vsak mesec pošlje nekaj knjig, revij in kakšen priboljšek, saj sta glavni sestavini zaporniške hrane običajno riž in fižol. Poleg tega ji vsak mesec pošljejo še okoli 150 evrov, ki jih porabi za nakup ustekleničene vode, toaletnega papirja, šampona in kozmetike.

Zgodba Reidove in McCollumove je obšla svet potem, ko so starši dekleti več dni obupano iskali, saj sta izginili, nato pa sta se pojavili na letališču v Peruju, kjer so ju aretirali z drogami v nahrbtniku.

Sprva sta trdili, da ne vesta, odkod se je vzela droga, nato pa sta trdili, da so ju gangsterji na Ibizi prisilili k tihotapljenju 11 kilogramov droge. Perujsko tožilstvo jima ni verjelo. Po njihovem prepričanju sta želeli na hitro zaslužiti.

Na koncu sta se v zameno za nižjo kazen pred sodiščem odločili priznati krivdo, čeprav še vedno trdita, da nista krivi.