Slovenija

Je dveletna Pika umrla zaradi zdravniških zdrah?

Ljubljana, 10. 04. 2014 09.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
N.Š.K./24UR/D.L.
Komentarji
27

Razmere v programu otroške srčne kirurgije niso več stvar prestiža, zaradi njih so ogrožena tudi otroška življenja, so ogorčeni starši. Javno sta spregovorila oče in mama, ki sta januarja izgubila svojo hčerko Piko.

Pika je umrla, ko je čakala na operacijo.
Pika je umrla, ko je čakala na operacijo. FOTO: POP TV

Pika je do svojega drugega leta prestala že tri srčne operacije in nekaj operacij trebuha. Ves čas je imela številne zaplete, večkrat so jo tudi oživljali, sta pripovedovala njena starša. Po 470 dneh je aprila vendarle zapustila bolnišnico, a so junija kardiologi na kontroli ugotovili nove težave. Srčna zaklopka, ki je bila vstavljena pri zadnji operaciji, ni delovala tako, kot bi morala.

Ko je imela Pika naslednjič preiskave, so njen primer predstavili na konziliju, ki je sklenil, da je treba zaklopko zamenjati in da bo neposredno vabljena na operacijo. Takrat zamenjava zaklopke še ni bila nujna, je povedala mama Tina, okrog novega leta pa se je Piki stanje poslabšalo. Zdravniki so ugotovili, da zaklopka ne dela več.

Dnevi so minevali, dekličino stanje se je slabšalo, starša pa sta zaman spraševala, kdaj bo konzilij in kdaj bo operirana. Nazadnje je bilo prepozno. Mama sicer pravi, da so se na koncu zdravniki na vso moč trudili, da bi Piki pomagali, a vprašanje ostaja, kje so bili v šestih dneh pred tem, ko je čakala na operacijo.

V UKC pravijo, da smrt deklice obžalujejo. Vodja novega programa otroške srčne kirurgije Tomislav Klokočovnik krivdo vali na kirurga Roberta Blumauerja, ta pa nazaj nanj.

Klokočovnik napoveduje prihod italijanskih kirurgov, a dogovor sploh še ni sklenjen

Program otroške srčne kirurgije je v zelo velikih težavah. Klokočovnik, ki je ob prevzemu programa napovedal boljši in učinkovitejši program, ni uspel vzpostaviti potrebnega zaupanja znotraj ekipe, prav tako strokovna komisija srbskemu otroškemu kirurgu Igorju Šehiću ni priznala specializacije, kar pomeni, da mu bo ministrstvo za zdravje najverjetneje zavrnilo licenco za delo v Sloveniji. Šehić se je nad odločitvijo komisije sicer pritožil, a to najverjetneje že pomeni, da sodelovanje s srbskim kirurgom, ki je do sedaj v Sloveniji operiral šest otrok s srčno napako, ne bo več možno.

Srbski kirurg Šehić in vodja programa otroške srčne kirurgije Tomislav Klokočovnik.
Srbski kirurg Šehić in vodja programa otroške srčne kirurgije Tomislav Klokočovnik. FOTO: Damjan Žibert

Klokočovnik: Italijanska strokovnjaka bosta tudi izobraževala

Klokočovnik, ki je razočaran nad odločitvijo strokovne komisije, se je že povezal s kolegi v Italiji. V oddaji 24UR ZVEČER je dejal, da iz bolnišnice v Padovi že maja prideta dva strokovnjaka. Prvi je direktor otroške kardiovaskularne kirurgije na univerzi v Padovi Giovanni Stellin, drugi pa njegov tesni sodelavec, ki pa ga Klokočovnik ni imenoval, a zatrdil, da sta oba odlična strokovnjaka.

Za razliko od münchenskega centra, kamor sedaj vozimo otroke, ki potrebujejo srčno operacijo, bosta strokovnjaka prihajala operirat v Slovenijo, podobno kot bo to do oktobra letos, ko se mu izteče pogodba, počel izraelski strokovnjak David Mishaly, zagotavlja Klokočovnik in dodaja, da bosta strokovnjaka iz Padove skrbela tudi za izobraževanje slovenskega kardiovaskularnega kirurga Mihe Weissa. "Prihajala bosta meseca maja po pet dni in opravljala ves otroški program ter še edukacijo kirurga Weissa. Tu je razlika z Münchnom," pravi Klokočovnik in pojasnjuje, da Nemci nikoli niso želel, da bi njihovi zdravniki prihajali v Slovenijo. "Zato je bilo nujno poiskati in vzpostaviti sodelovanje z neko drugo nam bližnjo ustanovo," je dejal Klokočovnik. Strokovnjaka iz Padove težav s kvalifikacijami najverjetneje ne bosta imela, saj zdravniki znotraj EU, ne potrebujejo priznanja kvalifikacij.

V Münchnu so do sedaj operirali sedem slovenskih otrok.
V Münchnu so do sedaj operirali sedem slovenskih otrok. FOTO: Thinkstock

Odgovor na vprašanje, ali bosta ta strokovnjaka operirala predvsem tiste otroke, kjer transport v München ni mogoč oziroma bi lahko bil za otroka celo usoden, smo poskušali dobiti v ljubljanskem kliničnem centru. A smo ostali brez odgovorov. Dobili jih bomo šele, ko bo dogovor z Italijani sklenjen, so sporočili iz UKC Ljubljana. To pa pomeni, da doktor Klokočovnik staršem in širši javnosti obljublja nekaj, kar sploh še ni potrjeno. Zato smo vodjo programa zaprosili, naj vendarle pojasni, kako je s tem dogovorom. Pojasnila še čakamo.

Oče deklice, ki nujno potrebuje srčno operacijo, je zgrožen nad kaosom, ki vlada znotraj programa in opozarja, da mali bolniki čim prej potrebujejo strokovnjaka, ki jim bo pomagal, in ne prepire zdravnikov o tem, kdo je boljši.
Oče deklice, ki nujno potrebuje srčno operacijo, je zgrožen nad kaosom, ki vlada znotraj programa in opozarja, da mali bolniki čim prej potrebujejo strokovnjaka, ki jim bo pomagal, in ne prepire zdravnikov o tem, kdo je boljši. FOTO: Reuters

Klokočovnik starše miri, da so razmere v programu boljše, odkar je prevzel vodenje, in da je za vse otroke poskrbljeno. Glede otrok, ki nujno potrebujejo operacijo, pa je dejal, da se dogovarjajo z münchenskimi strokovnjaki, da bi v najnujnejših primerih prišli operirat tudi v Slovenijo. "Takšnih otrok je malo," zagotavlja Klokočovnik in pravi, da so tudi v prejšnjem programu, ko sta bila Mishaly in kirurg Robert Blumauer odsotna, pač počakali. "Smo pa tudi drugi kardiovaskularni kirurgi, ki znamo kakšno luknjo zašiti," je v večerni oddaji dejal Klokočovnik in zatrdil, da za svoja dejanja prevzema vso odgovornost.

Nadzor nad programom bo izvajal slovenski srčni kirurg, ki dela v ZDA

Iz Zdravniške zbornice Slovenije so sporočili, da so imenovali komisijo za izredni strokovni nadzor nad programom otroške srčne kirurgije in nad vsemi sodelujočimi zdravniki. Komisija naj bi predvsem podala mnenje glede strokovne primerljivosti programa otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana z uveljavljenimi centri po svetu.

Iz zdravniške zbornice so še sporočili, da bo zaradi zahtevnosti in obsežnosti nadzora delo komisije potekalo več mesecev.

Uvedbo strokovnega nadzora je predlagalo ministrstvo za zdravje, na njegovo zahtevo pa bo komisija pregledala predvsem delovanje programa otroške srčne kirurgije v letu 2012, po lastni presoji pa tudi za daljše časovno obdobje. Poročilo komisije naj bi predvsem podalo končno mnenje glede strokovne primerljivosti programa otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana z uveljavljenimi centri po svetu.

Komisiji predseduje mednarodno uveljavljeni in v ZDA živeči srčni kirurg Igor Gregorič, v njej pa sodelujeta še Metka Derganc in Andrej Robida, so sporočili iz zbornice. Po presoji komisije bodo lahko v strokovnem nadzoru sodelovali tudi mednarodno usposobljeni profesionalni nadzorniki s potrebnimi izkušnjami pri tovrstnih presojah.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1