Spremembe naklonjene enostarševskim družinam in mladim

Na ministrstvu za delo napovedujejo, da bodo še v tem mesecu poslali na vlado predlog sprememb socialne reforme, ki bodo enostarševskim družinam, prejemnikom varstvenega dodatka in mladim bolj naklonjene.

Državni zbor naj bi predlagane spremembe sprejel še v letošnjem letu, postopno pa bi se uveljavljale z začetkom prihodnjega leta, je povedal generalni direktor direktorata za socialo na ministrstvu Davor Dominkuš.

Predlog sprememb povečuje dodatek za otroke v enostarševskih družinah in odpravlja diskriminacijo pri dodeljevanju izredne denarne socialne pomoči upravičencem do varstvenega dodatka, je navedeno v predlogu. Izključuje krivdni razlog pri izredni denarni socialni pomoči npr. zaradi višje sile ali naravne nesreče. Meje prihrankov, ki se ne upoštevajo kot premoženje, pa se zvišujejo, s čimer se izboljšuje položaj prosilcev za pravico do denarne pomoči in varstvenega dodatka.

Le minimalni popravki

V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, kjer so sicer sodelovali pri pripravi sprememb, poudarjajo, da gre za spremembe v minimalnem obsegu. "Zakonodaja se spreminja tam, kjer smo imeli tako zaposleni na centrih kot uporabniki največje težave," je dejala sekretarka skupnosti Darja Kuzmanič Korva.

V naslednjem koraku spreminjanja reforme pričakujejo, da bo zakonodaja res omogočila ureditev posameznih pravic v enem postopku. Zdaj so namreč odločbe izdane za različna časovna obdobja, tako npr. za otroški dodatek za eno leto, za subvencijo za malico dijakom in učencem za šolsko leto, večina vlog za vrtec se izteče decembra, je primere navedla sekretarka skupnosti. Poleg tega je tudi treba poenostaviti celoten sistem tako za centre kot za uporabnike, je dejala.

"Socialno pomoč je treba dati, ne pa posoditi"

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije kot veliko napako reforme ocenjujejo zavarovanje socialnih pomoči s prejemnikovo nepremičnino. "Socialno pomoč je treba dati, ne pa posoditi," je dejal predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar.

Kritičen je tudi do ureditve v reformi, po kateri tistim v domovih ne pripada varstveni dodatek, češ da ne potrebujejo dodatnih sredstev za vzdrževanje svojega gospodinjstva. "Toda ti v domovih plačujejo hrano in bivanje iz svojih virov, kar pomeni, da plačujejo stroške gospodinjstva," je opozoril. Tu se je po njegovem opozorilu varovancem v institucionalnem varstvu zgodila "velika krivica".

V skupnosti po njegovih besedah pogrešajo tudi zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Starejši imajo zdravstveno zavarovanje urejeno po zdravstveni zakonodaji, medtem ko del dolgotrajne oskrbe, ki sodi na socialno področje, ni zavarovan, je pojasnil. Glede na to meni, da bi omenjeno področje lahko uredili tudi v socialni reformi.

Socialna reforma, ki jo sestavljata zakona o socialnovarstvenih prejemkih in o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se je začela uporabljati s 1. januarjem 2012. Zaostrila je pogoje za upravičenost do socialnih in družinskih prejemkov, centri za socialno delo pa so postali enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic.