VIDEO in FOTO: Tinino slavje v slovenski hiši

Tina Maze sreče ni skrivala ne na zmagovalnem odru ne nekaj trenutkov pozneje pred novinarji. “Občutek, držati kolajno, je enkraten in biti poplačan za trud v celotni karieri. Tokrat je prvič, da se na olimpijskih igrah počutim močno ter da sem konkurenčna drugim smučarkam. Užitek je tekmovati, če veš, da je tako,” so bile prve besede slovenske šampionke po sestopu z zmagovalnega odra, nato pa se je vrnila sedem ur nazaj, ko je doživela najsrečnejše trenutke svoje športne poti. “Občutek na progi ni bil zmagovalen. Na tej progi je bilo težko oceniti, ali sem hitra ali ne, če sem izgubila kaj časa ali ne. Bilo je ogromno valov. Tudi reakcija občinstva mi ni dala misliti, da sem prišla na vrh. Ob uspehih v Evropi sem vajena druge reakcije ljudi. A očitno se na občinstvo ne gre zanašati, saj tukaj nekaj velja le zmaga. Ko pa sem zagledala številko 2, je iz mene izbruhnilo veselje, saj sem vedela, da sem naredila tisto, kar je bilo v moji moči. Takrat sem že vedela, da bom med dobitnicami kolajn. Pri Italijanki je šlo na tesno, toda tudi če bi me prehitela, bi bila še vedno tretja,” je dejala Mazejeva. Korošici se je s tem odvalil kamen od srca, zdaj bo bolj sproščena. Skupaj z odlično pripravljenostjo, ki jo ocenjuje kot najboljšo doslej, veliko pričakuje tudi od veleslaloma in slaloma.

“Pričakujem še eno kolajno. Imam še dve priložnosti, veleslalom pa ostaja moja prva disciplina. Če se bo ponudila možnost za zlato, jo bom zgrabila z obema rokama, zadovoljna pa bom tudi z odličjem drugega leska,” napoveduje boj za kolajne Mazejeva. Srebrna kolajna je tudi potrditev, da se je pravilno odločila, ker se je podala na samostojno pot: “Rezultati so se kazali že prej. Toda tako dobra nisem bila še nikoli. Ne fizično ne psihično in ne po tehnični plati. A to gre eno z drugim, če nimaš ene, drugi dve trpita, tako da je treba imeti vse. Sporočila za smučarsko zvezo pa nimam.” Zmago je Mazejeva posvetila vsem poškodovanim športnikom na čelu s Petro Majdič: “Petra je bila v mojih mislih od tekme, v kateri je osvojila bron. Ko ste bili že vsi obupani, sem verjela, da lahko pride do kolajne. Ko sem prišle s svoje tekme v restavracijo, sem na televiziji videla, da je v finalu in kar nisem mogla verjeti. Spremljala sem njen tek in navijala zanjo. Vsekakor mi je dala dodatno spodbudo. Rekla sem si, če lahko ona v takem stanju naredi nekaj tako velikega, zakaj ne bi jaz, ki sem zdrava. Pri njeni tekmi pa sem se spomnila tudi drugih smučark, ki zaradi poškodbe tu ne morejo tekmovati.”