Takoj po pristanku so 30-letno Petro Majdič odpeljali na kratek zdravniški pregled, ki se je "zgodil“ kar v prostorih brniškega letališča. Le nekaj minut kasneje je slovenska olimpijska junakinja stopila tudi pred domačo sedmo silo in se prvič nastavila slovenskim fotografom v domovini. "Sicer sem pričakovala, da bo prisotnih veliko novinarjev, toda da vas bo toliko ... Sem se kar malo ustrašila,“ je bronasta olimpijka s prepoznavnim nasmehom pozdravila navzoče na tiskovni konferenci in si v družbi novinarjev še enkrat ogledala nekaj zadnjih metrov finalne sprinterske preizkušnje, ko je na veličasten način prišla do bronastega odličja. "Čudne stvari so se dogajale nekaj dni pred tisto sprintersko preizkušnjo. Čudni občutki so prevevali naš tabor. Od fantastičnih, ko smo v sanjah videli veliko zmago, do črnih misli, ko smo slutili, da bo šlo vse narobe,“ se spominja "tistih“ dni v Vancouvru najboljša slovenska smučarska tekačica. "To je res noro. V Kanadi sem postala prepoznavna, saj vsi tamkajšnji prebivalci vedo za fundacijo Terryja Foxa. Občutki ob vrnitvi so zares prekrasni. Po sprinterski preizkušnji sem bila v bolnišnici veliko časa izolirana, zaradi bolečin sem veliko jokala, zdaj pa se samo smejim," je med drugim dejala Petra Majdič, ki jo je v poznih popoldanskih urah čakal še sprejem v Dolu pri Ljubljani.
Ob vrnitvi v domovino je bronasta slovenska junakinja najprej objela domače, ki niso skrivali solza. Mati Vera je priznala, da so jo olimpijske igre pošteno izmučile. Za 24ur.com se je še enkrat spomnila tistega dne: "Dolgo sem bila v šoku. Nisem vedela, ali naj se smejim ali jočem. Važno je, da je Petra srečno doma in da ji bom za kosilo skuhala zrezke z gobami in za konec še njen 'štrudel'." Bolj miren in trezen v izjavah je bil oče Peter, ki je ves čas verjel v hčerko. "Petra ima železno voljo. Veste, je velika borka. Kar se odloči, to naredi. Verjel sem, da ji bo uspelo uresničiti sanje. Jaz sem se med njeno dirko kar dobro držal, njena mati pa je bila bolj na trnih in precej bolj živčna," je priznal oče Petre Majdič.
V imenu Olimpijskega komiteja Slovenije je Petri in trenerju Ivanu Hudaču čestital in ju pozdravil podpredsednik OKS Bogdan Gabrovec, šopek ob vrnitvi ji je izročil olimpionik Miroslav Cerar. Glavni trener slovenske reprezentance, prevzet od čustev, ni skrival solz, ko je dobil priložnost za besedo, na novinarski konferenci v letališki stavbi pa se mu je izpolnila tudi želja, ko se je dotaknil diamantno svetlečega se brona, za katerega bi Petra, kot je dejala, tvegala tudi življenje. "Ta dogodek je v celoti spremenil naše cilje in življenja. V letalu sem razmišljal, da se ne smem dotakniti medalje, drugače bo v Ljubljani mogoče poplava. Ta medalja ni ničvreden kos železa, ker je na njo vezano cel kup spominov, kaj smo morali pretrpeti in kaj je Petra morala pretrpeti," je s solzami v očeh povedal Hudač.
KOMENTARJI (225)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.