Norvežani so preplavili dolino pod Poncami. Velika večina jih nosi kar kratke rokave, čeprav temperature še zdaleč niso spomladanske. Veliko jih je ob vznožje slovenske letalnice prišlo ravno zaradi Roarja Ljøkelsøyja. Za Norvežanom je 350 tekem svetovnega pokala, po koncu prve serije pa se je dokončno poslovil od svetovne elite. V ciljnem izteku ga je pričakal dobršen del norveške skakalne reprezentance, manjkali pa niso niti njegovi starši.

Roar Ljøkelsøy (Foto: Reuters)

Od njega se je na simbolični način poslovil tudi uspešni trener Mika Kojonkoski, ki si je na startno tablico napisal 'Hvala Roar' (Takk Roar). Tudi novopečeni norveški upokojenec se je ob slovesu zahvalil občinstvu, ki ga je glasno spodbujalo v izteku: "Hvala vam! Vi ste najboljši."

Norvežani o svojem junaku:

Astrid (Oslo): "Videla sem veliko njegovih poletov. Razumem, da se je odločil za konec športne poti. Pri 33 letih je to nekaj povsem normalnega."

Anders (Bergen): "Velik je, zame največji. Sploh, ko ga srečaš na ulici, vidiš, da gre za povsem preprostega fanta. Še danes zjutraj se je z nami fotografiral sredi Kranjske Gore, čeprav je bil še na treningu."

Kjetil (Molde): "V Planici je vedno nastopal kot prerojen. Četudi je imel za sabo slabo sezono, se je tu na novo rodil. Saj ste videli, da je bil tudi njegov poslovilni skok zelo dober."