33. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih je uradno zaključena, tudi sklepno dejanje je v dolino pod Ponce privabilo lepo število ljubiteljev dolgih poletov. V štirih dneh se jih je po podatkih organizatorjev zbralo slabih 47.000. Čeprav jih je bilo nekoliko manj kot pretekla leta, pa tekmovalci še zdaleč niso bili prikrajšani za pravljično vzdušje. Največji športni dogodek v deželi na sončni strani Alp je minil v znamenju zgodovinske zmage Roberta Kranjca, ki je na zadnji preizkušnji sezone stopil še na najnižjo stopničko zmagovalnega odra. Ljubitelji domačega občinstva pa so z ekipnim četrtim mestom dokazali, da ena izmed najuspešnejših sezon doslej ni naključje. Slovenski orli se letos lahko pohvalijo z več mejniki, in sicer z naslovom svetovnega prvaka, z ekipno zmago v poletih na tekmi svetovnega pokala, z največ zbranimi točkami v zgodovini slovenskega skakanja, slovenskim rekordom Planice in prvo slovensko zmago v poleti. Tu se gre v veliki meri zahvaliti tudi trenerju Goranu Janusu, ki je z novim pristopom prav gotovo vnesel potrebno svežino v slovenski tabor.
Vse do sklepnega dejanja najbolj obiskane prireditve v Sloveniji ni bilo jasno, kdo bo osvojil mali kristalni globus v poletih. Svetovni prvak v poletih Robert Kranjec je z zmago na uvodni posamični tekmi prevzel vodstvo v skupnem seštevku, tesno za ovratnik pa so mu dihali Japonec Daiki Ito, Norvežan Anders Bardal in Avstrijec Kamil Stoch. Slovenski šampion je junaško zdržal pritisk in po letu 2010 spet osvojil naslov najboljšega letalca na svetu. Kranjec pa je svojo bogato bero rekordov dopolnil še z enim. V letošnji zimi se je namreč vpisal v zgodovino smučarskih skokov tudi kot človek, ki je največkrat preletel 200 metrov.
Bardal končal avstrijsko prevlado
Čeprav je Anders Bardal med vrstniki veljal za najbolj nadarjenega skakalca na Norveškem, je bil dolgo v senci reprezentančnih kolegov. Šele v letošnji sezoni je potrkal na vrata najboljših in s konstantnimi skoki pričakovano postal zmagovalec v skupnem seštevku svetovnega pokala. Skakalec, rojen v Trondheimu, je drugouvrščenega Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja ugnal za 58 točk in po Vegaardu Opaasu (1987) in Espenu Bredesenu (1994) postal šele tretji Norvežan, ki je osvojil veliki kristalni globus.
Poslovil se je Hautamäki
V Planici smo bili tudi letos priča slovesu velikega imena, Mattija Hautamäkija. Finec je v karieri vknjižil 16 zmag v svetovnem pokalu, pohvali pa se lahko s kar 13 odličji z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. V sezoni 2004/2005 je nanizal šest zaporednih zmag in se po tem dosežku na prvem mestu vseh časov izenačil z rojakom Janejem Ahonenom in Avstrijcema Thomasom Morgensternom in Gregorjem Schlierenzauerjem. Kot doma pa se je počutil tudi v Zgornjesavski dolini. Na planiški velikanki je slavil leta 2003 in 2005, na najvišjo stopničko pa se je povzpel tudi z ekipo (2003).
Zibelka smučarskih poletov ostaja velik magnet za slovenske in tuje ljubitelje športa, ki v dolini pod Poncami vselej pričarajo čarobno vzdušje. Piko na i pa postavijo dolgi poleti, ki bodo po besedah očete planiške velikanke Janeza Goriška nekoč presegali nepojmljivo mejo 300 metrov.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.