Flisar: Tudi na Nanosu bi težko izpeljali tekmo!

Če bi pred začetkom sezone, v kateri ste branili mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku smučarskega krosa, pisali zgodbo, bi težko umestili vanjo vse, kar se vam je letos zgodilo?
Tega ne bi niti hotel, sezona pa je bila zelo pestra. Od neuvrstitve na tekmo, poškodb, bolezni, skokov name, sporne čelade ... Ampak ni bilo vse slabo. Enkrat sem zmagal, osvojil drugo mesto in nanizal kar nekaj zelo dobrih rezultatov. Nedvomno dobra šola zame. Po zares vrhunskih pripravah se je bilo ob vseh drugih obstranskih stvareh kar težko osredotočiti izključno na smučanje. Tu je bilo iskanje pokroviteljev in še marsikaj. Danes gledam vse tiste, ki me sovražijo, ki niso zadovoljni s tem, kar sem dosegel, vendarle pa sem se letos dosti naučil in upam, da bom ostal skupaj s pokrovitelji, da bom lahko v prihodnji sezoni še uspešnejši.

Se vam zdi, da ste pred začetkom sezone celo preveč trenirali?
Ne bi rekel, da sem treniral preveč. Tu so bile druge stvari, ki so mi jemale prepotrebno energijo. Omenil sem že med drugim tudi iskanje pokroviteljev. Šlo je za grozne napore, po vsem, kar se mi je dogajalo, pa je bila načeta tudi psiha. Hvala bogu, da so se te stvari dogajale v predolimpijski sezoni.

Če ste bili še pred sezono relativno anonimen športnik na slovenski sceni, po sezoni kaj takšnega težko trdite, saj bi težko danes našli Slovenca, ki vas danes ne pozna?
Hvala bogu, da je temu tako. Konec koncev zaradi prepoznavnosti dobim denar, zaradi tega sem zanimiv pokroviteljem, sicer nihče zame ne bi dal nič. Preboj je narejen, pomembno pa je, da se tudi za mano dogaja. Mladi se odločajo za smučarski kros in druge discipline smučanja prostega sloga. Premik je narejen in to me še posebej veseli.

A če ste omenili premik, ki je narejen, pa bi kaj takšnega težko zatrdili za področje smučanja prostega sloga pri Mednarodni smučarski zvezi. Tekme so odpadale kot po tekočem traku, rešitev pa ni in ni bilo. Bržkone ste tudi na odpovedanih tekmah pustili kakšno vrhunsko uvrstitev, morda celo preboj na sam vrh v skupnem seštevku?
To je res. Škoda, da je bilo tako, ampak če je vreme slabo, je zelo težko kaj narediti. Menim, da so nekatere tekme enostavno na pretežkih terenih, v preveč zakotnih predelih, kjer je loterija z vremenom na dnevnem meniju. Kot če bi mi upali, da bi na Nanosu naredili tekmo, ko vemo, da je sila mala verjetnost, da bomo pri tem uspešni. Praktično povsod je bilo nekaj narobe, dejstvo pa je, da če se pred tekmo počutim dobro, sem na koncu dober. Ko se začnejo nizati nepredvidljivi dogodki, pa nastane popolna zmeda in ko se v takšnih razmerah zgodi še kaj na progi, drug drugega krivimo za napako. Kadar je počutje dobro, si podamo roke in gremo naprej. Pa še to – sezono sem sklenil na 6. mestu skupnega seštevka svetovnega pokala, za kar bi jih ogromno naredilo vse, tako da če rezultat pogledam z druge strani, vse skupaj vendarle ni bilo tako slabo.

Brkatega Filipa Flisarja pa boste imeli priložnost pobliže spoznati v Vid in Pero šovu, v soboto ob 20. uri, če ste zamudili prvi letošnji oddaji, pa si ju lahko kjer koli in kadar koli ogledate na VOYO.