Tokič se iz Gdanska vrača z dvema kolajnama

Poljski Gdansk se bo z zlatimi črkami vpisal v zgodovino slovenskega namiznega tenisa. Bojan Tokič je namreč na evropskem prvenstvu osvojil dve kolajni, najprej se je okitil z bronom v dvojicah, nato pa je kolajno enakega sijaja osvojil tudi med posamezniki. Tako je poskrbel za slovenski kolajni številka tri in štiri, odkar je Slovenija samostojna, leta 2005 v Aarhusu so bila v ekipni konkurenci dekleta bronasta, Tokič pa je bil s Srbom Karakaševićem pred dvema letoma v Stuttgartu prav tako tretji.

Katera kolajna mu največ pomeni, ni treba ugibati. Jasno je, da je odličje med posamezniki vredno še enkrat več kot med dvojicami, poleg tega je povsem nepričakovano, medtem ko je med dvojicami na uvrstitev v polfinale računal. Ker bi lahko dosegel še kaj več, mu turnir dvojic celo pomeni manjše razočaranje, saj s Karakaševićem (tudi on se je uvrstil v polfinale med posamezniki) nista izkoristila odsotnosti najboljšega para zadnjih let, ki ga sestavljata Timo Boll in Christian Suss. Poleg tega sta imela v polfinalu proti Rusoma Aleksandru Šibajevu in Kirilu Skačkovu tudi priložnost priložnost za vsaj boljši rezultat, kot je bil na koncu poraz 2:4. Vodila sta namreč 2:1, imela tri zaključne žoge za vodstvo 3:1, toda nista jih izkoristila, v nadaljevanju pa se je tehtnica povsem obrnila na rusko stran. "Obstaja grenak priokus. Midva sva želela osvojiti zlato, imela svoje priložnosti, a na koncu je treba priznati, da nisva bila prava. Ves čas turnirja sva se lovila, nisva igrala kot februarja v Dubaju. Poznalo se je, da dolgo časa nisva bila skupaj. A kolajna je kolajna, verjamem, da bova še imela priložnosti tudi za zlato," meni Tokič, ki je manjše razočaranje hitro prebolel.

V četrtfinalu posameznikov je po ogorčenem boju, spet polnem preobratov, ugnal naturaliziranega Nemca Dimitrija Ovčarova. Slovenec je vodil že s 3:1, a se je Nemec vrnil v igro, v sedmem nizu povedel s 5:2, kar pa Tokiča ni zmedlo, s petimi zaporednimi točkami je prešel v vodstvo, ki ga do konca ni izpustil iz rok. "Z Ovčarovom do zdaj še nikoli nisem igral. Razen na treningih, kjer me redno premaguje. A četrtfinale evropskega prvenstva je nekaj drugega kot trening. Veseli me, da sem sebi in drugim pokazal mentalno stabilnost, enostavno me ni nič vrglo s tira. Vse izenačene dvoboje tukaj sem dobil, se nekajkrat rešil iz povsem izgubljenega položaja in to je tisto, v čemer sem napredoval. Pozna se delo s psihologom, v zadnjem letu, ko z njim sodelujem, sem uredil glavo, brez katere rezultatov ni. Imam pa še rezerve in to v vseh pogledih," je dejal Tokič.

Z zmago proti partnerju na treningih se je mentalno izpraznil in malo je bilo tistih, ki so upali, da bi v polfinalu lahko premagal še enega Nemca, že dolgo časa prvega igralca Evrope, Tima Bolla. Boll ni le nekdanja številka ena svetovnega tenisa, je tudi tekmec, ki Tokiču izrazito ne ustreza, kar se je za mizo dalo videti, saj mu ni mogel nuditi dostojnega upora. "Laik tega ne vidi, ampak lahko rečem, da imajo njegove žoge neverjetno rotacijo. Nisem našel orožja proti njim, žal mi je, da gledalcem nisem omogočil daljšega uživanja. Moja igra njemu ne predstavlja prav nikakršne težave, sam pa jih imam z njegovo ogromno. Želel sem ga presenetiti, toda nisem imel niti najmanjše možnosti," se realnosti zaveda igralec, za katerim je enkratna sezona. Blestel je namreč še na svetovnem prvenstvu, na katerem si je zagotovil tudi olimpijski nastop.