Strokovni svet potrdil razvrstitev športnih panog v razrede

Na seji strokovnega sveta za šport so sprejeli razvrstitev športnih panog v razrede, po katerem bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) razdelila letošnja sredstva za šport iz državnega proračuna. Največ pripomb na razvrstitev je bilo iz ekipnih športov. Za predlog je bilo devet članov, dva sta bila proti, eden pa je bil vzdržan. V tem letu bo za šport iz proračuna na voljo 37.287.227 evrov, od tega največ za investicije v Planici in za gimnastični center v Ljubljani, vendar le slabih 12 milijonov evrov za programe.

Razvrstitev panog je bila opravljena na osnovi modela, ki ga je pripravil Olimpijski komite Slovenije (OKS). Po njem so že razdelili sredstva Fundacije za šport za letošnje leto, poenoten model pa velja od leta 2013. Direktor športa OKS Blaž Perko je uvodoma pojasnil večje število športnih panog v najvišjem razredu: "Leta 2013 je bilo v prvem razredu 22 panog, lani jih je bilo 13, letos 26. Zadnje povišanje se je zgodilo zaradi uspehov in medalj na olimpijskih igrah v Sočiju, ko so bili višje uvrščeni biatlon, smučarski teki in skoki, ter zaradi kandidatov za OI prihodnje leto v Riu de Janeiru."

Marta Bon je pred glasovanjem dejala, da ne bo podprla razdelitve, ker se ta ekipnim športom ne zdi pravična. Predstavniki zvez ekipnih športov so že 20. aprila na posvetu navedli, da športi iz kolektivnih panog sploh ne morejo kandidirati za najvišji, svetovni razred, z izjemnimi posamezniki, kot sta denimo hokejist Anže Kopitar ali nogometni vratar Samir Handanović. S tem naj bi bili prikrajšani za sredstva za programe, saj denar ni namenjen neposredno športnikom. "Mogoče je kandidirati z omenjenima in tudi drugimi vrhunskimi tekmovalci v ekipah, vendar mora panožna zveza dati vlogo, ker model omogoča obravnavanje posameznih izjem. Toda v vsem obdobju od uveljavitve sprememb OKS ni dobil nobene take vloge," je navedel Perko.

Denar za jogo?
Na seji so govorili tudi o vprašanju ureditve joge; mnogi izvajalci te dejavnosti so se namreč opredelili, da joga ni šport. Gregor Jurak je pri tem opozoril, da primer nakazuje širše vprašanje izrazito gibalnih programov in vprašanje njihove ureditve. Tudi potapljanja ali denimo področja kineziologije; to je veda o gibanju človeškega telesa in je del širšega področja, ki ga imenujemo mehanika. O vsem tem bodo odločali na naslednji seji.