Strategija za golo preživetje ali za kaj več?

Slovenski rokomet je zabredel. Klubski in reprezentančni. Velika sreča je, da trenutno ženska reprezentanca igra spektakularno, ne sicer proti najboljšim reprezentancam na svetu, ampak zmaguje v slogu. Še večja sreča je popolno prebujenje Krima Mercatorja, ki v Ligi prvakinj naganja strah v kosti tekmicam in samozavestno napoveduje velike stvari. Razumljivo – leta vlaganja se morajo nekje poznati, dejstvo, da klub razpolaga z višjim proračunom kot denimo najboljši slovenski klubi v moški konkurenci, je razlog, da številne izjemne igralke znova Krim vidijo kot ambiciozno sredino, kjer ni prepovedano sanjati lovorike. Niti tiste, namenjene zmagovalkam najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja.

A v prihodnje naj bi bilo samo še bolje. S potrditvijo strategije 2023–2030 vodstvo Rokometne zveze Slovenije napoveduje velike korake za lepši jutri, ustrezen položaj športa, ki je v primerjavi z nogometom in košarko zelo poceni. A zdi se, da še vedno predrag ali pa da so zgrešene poteze v obdobju zadnjih let nekaj, kar mora predstavljati veliko opozorilo za v prihodnje. Saj je vprašanje, če lahko v rokometni hiši preživijo še en finančni spodrsljaj, kot je bilo domače žensko evropsko prvenstvo, začinjeno z afero Pazi, kamera. Zakaj, ker vse reprezentance, najverjetneje pa tudi klubi, plačujejo davek. Prva ga je plačala mlada ženska reprezentanca. Zasedba, v kateri naj bi napredovala mlada dekleta, ki bodo v prihodnjih letih morala prevzeti odgovornost v članski izbrani vrsti. Ekipa, ki je preprosto ni več. "Ženska mladinska reprezentanca je na zadnjem evropskem prvenstvu divizije B v Litvi neuspešno naskakovala uvrstitev v višnji rang tekmovanja, kar je bil osnovni cilj, ki je prinašal tudi uvrstitev na mladinsko svetovno prvenstvo 2024. Lansko leto je RZS za to generacijo uspešno organizirala kadetsko svetovno prvenstvo v Celju. Z neuvrstitvijo reprezentance na svetovno prvenstvo 2024 je za to generacijo mladinski tekmovalni cikel zaključen. V dogovoru s strokovnim odborom in članskim selektorjem je sklenjeno, da bodo perspektivnejše igralke te generacije priključene treningom in pripravam članske izbrane vrste, kar je povsem naravni razvojni korak v njihovi karieri. Mladinska izbrana vrsta bo znova zbrana na pripravah v skladu s prihodnjimi razvojnimi in tekmovalnimi cilji," so sporočili z Leskovškove, čeprav je jasno, da gre le za eno v nizu reprezentanc, za katero je potrebnega ogromno posluha, tudi vlaganja. Če želi slovenski rokomet na pota stare slave, saj je jasno, da slej kot prej pride na vrsto menjava generacij.

In naslednja v vrsti zasedb, o kateri je bilo veliko govora še pred slabim letom dni, je t. i. slovenska moška članska reprezentanca B, o kateri se ne govori prav veliko, niti o dejstvu, da bi kdo od 'golobradih mladcev' dočakal priložnost v izbrani vrsti, čeprav so trenutki, kot je teden Evropske rokometne zveze, kot nalašč za kaljenje mladih. V kolikor je slučajno reprezentanco B doletel neslavni konec kot mladinke, pa bi bilo smiselno obetavne mladce priključiti zasedbi. Saj utegne to postati praksa, dokler se finančno stanje RZS ne stabilizira.

Finančno stanje? Trenutnega dolga ne moremo komentirati

V rokometnih krogih so zakrožili podatki, da je dolg Rokometne zveze Slovenije ne dolgo tega znašal slaba dva milijona evrov (1,8). Velikanski znesek ob zavedanju, da je denarja za vrhunski šport iz leta v leto manj. S ciljem, da bi številke preverili, smo se obrnili na krovno organizacijo in prejeli odgovor: "Trenutnega dolga RZS ne moremo komentirati, saj se ta spreminja iz dneva v dan, ob tem pa je treba upoštevati tudi številne razmejitve (npr. pri IHF in EHF) in kompenzacije." Lažje si tako razložimo, zakaj niti moška niti ženska članska izbrana vrsta nimata na klopi selektorja, ki bi se ukvarjal samo in izključno z reprezentanco, iskanjem talentov, obiskovanjem igralcev ... Čeprav je odmeven rezultat moške izbrane vrste nujno potreben. V nasprotnem primeru bo zanimanje za nekoč najuspešnejši reprezentančni šport na sončni strani Alp upadlo. 

Kot že rečeno, so težava finance. Ni znano, koliko novih pokroviteljev je nova vodstvena garnitura pripeljala, kako zelo so se z njihovim prihodom izboljšali pogoji za delo reprezentanc. Znano je le, s čim so pridelali del dolga – domače evropsko prvenstvo, čigar učinki so bili dobri, a za trenutno stanje predragi. "Rokometna zveza Slovenije se je zavestno podala v organizacijo Evropskega prvenstva za ženske v letu 2022 z željo po krepitvi in vlaganju v ženski rokomet. Pri tem si je prizadevala prvenstvo izpeljati kot dober gospodar, zato je k sodelovanju povabila ugledna podjetja s področja športnega marketinga, organizacije prireditev in trajnosti. Velika pozornost je bila tako namenjena ozaveščenosti in delovanju na področju opolnomočenja žensk v športu. Oblikovana je bila ekipa ambasadork – skupina 16 izjemnih žensk, uspešnih na raznolikih področjih družbene sfere, poleg tega je bilo za prvenstvo prvič izdelano trajnostno poročilo organizacije prvenstva. Dejstvo je, da če bi prvenstvo ocenjevali zgolj skozi finančno prizmo, to ne bi bilo ocenjeno kot uspešno, saj je prineslo finančno izgubo, ki je bila članom RZS predstavljena in pojasnjena na Zboru članov RZS 2. septembra," so sporočili z Rokometne zveze Slovenije in dodali: "Organizacija prvenstva je bila strani Evropske rokometne zveze (EHF) ocenjena kot zelo uspešna, zato bo s strani EHF RZS v letu 2023 upravičena do dodatnih sredstev (pri čemer gre za časovno razmejene prihodke). Preostanek je deloma z dodatnimi aktivnostmi že pokrila RZS, predvsem pa je to znesek, ki je vložek v razvoj ženskega rokometa v Sloveniji, kjer upamo, da se bomo z obema reprezentancama uvrstili na olimpijske igre v Parizu."

Koliko od zneska je namenjeno za 'razvoj ženskega rokometa' od dejstvu, da mladinska reprezentanca ni aktivna, težko sodimo. Še težje pa, kolikšen vložek je namenjen razvoju moškega rokometa. Slovenija ima namreč v moški konkurenci medaljo z evropskega in svetovnega prvenstva. Na njih se res že nabira prah, zato je treba nekaj narediti na klubskem področju, da bi imeli v naslednjih letih znova mogočno reprezentanco. A tu se zalomi na osnovah, denimo pri dolgu do sodnikov. "Rokometna zveza Slovenije pod svojim okriljem opravlja več različnih servisov. Med drugim skrbi tudi za terjatve plačil sodniških stroškov s strani klubov ter nato plačilo teh stroškov sodniški organizaciji, pri čemer sama krije stroške bančnih provizij, knjigovodstva in računovodstva, ki pri tem nastajajo. Vsako poletno obdobje, ko ni rednih klubskih tekmovanj, žal prinese zamude in neplačila teh stroškov s strani klubov in tudi letošnja sezona pri tem ni izjema. RZS v tem primeru ne more kreditirati plačila klubov, temveč izplačila posreduje, ko so ta izterjana s strani klubov. Ker se je zadeva z začetkom tekmovanj sedaj uredila in so ter bodo tekom sezone s pomočjo vzvodov, ki so na voljo v tem obdobju, plačila redna, smo prepričani, da se bodo v kratkem uredile tudi zamude izplačil sodniški organizaciji oziroma sodnikom. Še več, klubi in sodniška organizacija so pred kratkim dosegli nov dogovor o povišanju tarif za sojenje ter krepitvi medsebojnega sodelovanja in izobraževanja novih kadrov na tem področju," stanje pojasnjujejo na RZS. Čeprav gre za zelo protislovno tezo, ko pogledamo stanje v klubih. Denarja imajo vsi manj, sodniški strošek, ki pade na pleča klubov, pa bo z dvigom tarif višji. A to je še najmanjši problem.

Zdi se, da je veliko večji neizkoriščen položaj. Sezona se je začela s super pokalom v Ormožu (zakaj ne na Obali, na prostem kot v preteklosti?), otvoritveni prvenstveni obračun je bil derbi Celja Pivovarne Laško in trebanjskega Trima (lani rokometni spektakel v skoraj razprodanem Zlatorogu), za nami je že 130. večni derbi Celjanov in Velenjčanov, tudi derbi Trebanjcev in Velenjčanov. Torej praktično največ, kar lahko slovenski klubski rokomet ponudi, reklama za šport, ki je ne moreš kupiti ... Če je to zapisano v strategijo, odlično, če ne, je treba dopisati.

In še to: danes v Zlatorog prihaja Barcelona. Najtrofejnejši evropski kolektiv, kar 11-krat so bili najboljši v Ligi prvakov, petkrat zmagali na svetovnem klubskem prvenstvu, 30-krat postali španski prvaki. Kot bi v Sloveniji proti nogometnim državnim prvakom igral Real Madrid. Nekaj, kar je danes še samoumevno, a vprašanje, kako dolgo bo slovenski klubski rokomet imel še prostor med evropsko elito. In hitro se lahko zalomi tudi v reprezentanci. Prehitro, saj je pot na olimpijske igre zahtevnejša, kot se zdi, kaj šele naskakovanje vidnega rezultata na evropskem prvenstvu. In kaj prinaša morebitni neuspeh? Ne upam si pomisliti, ampak si želim, da bodo rokometaši tisti, na katere bo Slovenija ponosna kot ta hip na nogometaše in po vsakem velikem tekmovanju na odbojkarje.

"Še enkrat se vam zahvaljujemo za vaša vprašanja. Vabimo vas, da še naprej izkazujete interes za slovenski rokomet, kjer smo prepričani, da se bo panoga razvijala in rasla, te zadeve so kot temeljni cilji opredeljeni tudi v strategiji delovanja." Besede predsednika Rokometne zveze Slovenije Bora Rozmana, ki sta jih pripravila skupaj z v. d. generalnim sekretarjem in nekdanjim reprezentantom Juretom Natkom. Odslej jih bo verjetno pripravljal povratnik na mesto predstavnika za odnose z javnostmi, ki ga zveza ni imela. Čeprav je dober PR, v trenutkih, ko so na sporedu pomembne tekme, kot so bili vsi slovenski derbiji, nekaj nujnega, nekdo, ki skrbi tudi za večji medijski interes za slovenski rokomet. Tudi to je najverjetneje zapisano v strategijo. Kot posodobitve dvoran, v katerih igrajo klubi, kaj šele reprezentanca, VAR na tekmah, pomoč klubom, nagrajevanja najuspešnejšim po številu doma vzgojenih igralcev v članskem moštvu in še kaj.